DirectX11 napisal/-a:Druga stvar, katera me zanima (upam da ni osnova) je kakšna je razlika med tehničnim delom in volumskim?
Enkrat imamo diferencial \(dp\) drugič \(dV\). Saj na koncu je čisto vseeno ali imamo infinitezimalno majhne količine volumna ali infinitezimalno majhne količine tlaka.
Seveda je, še posebej v tehničnih vodah. Razliko je najlažje videti, če se t.i. "volumsko" delo takole izrazi (pač integriranje per partes):
Moj "seveda" se nanaša na to, da gre za osnove. In če bi prebral osnove v navedenem linku, potem ti ne bi bilo treba postavljati dodatnih vprašanj:
Note the critical state where the saturated-liquid and saturated-vapor lines meet. The state variables of this unique point are denoted by Pc, vc and Tc. If a substance is above the critical temperature Tc, it cannot condense into a liquid, no matter how high the pressure. This merging of the liquid and vapor states above the critical temperature is a characteristic of all known substances. While a pure vapor state can exist at a pressure lower than Pc, at pressures above Pc it is constrained to be a vapor. States with pressures above Pc are described as "supercritical states".
DirectX11 napisal/-a:Druga stvar, katera me zanima (upam da ni osnova) je kakšna je razlika med tehničnim delom in volumskim?
Enkrat imamo diferencial \(dp\) drugič \(dV\). Saj na koncu je čisto vseeno ali imamo infinitezimalno majhne količine volumna ali infinitezimalno majhne količine tlaka.
Seveda je, še posebej v tehničnih vodah. Razliko je najlažje videti, če se t.i. "volumsko" delo takole izrazi (pač integriranje per partes):
shrink napisal/-a:Moj "seveda" se nanaša na to, da gre za osnove. In če bi prebral osnove v navedenem linku, potem ti ne bi bilo treba postavljati dodatnih vprašanj:
Note the critical state where the saturated-liquid and saturated-vapor lines meet. The state variables of this unique point are denoted by Pc, vc and Tc. If a substance is above the critical temperature Tc, it cannot condense into a liquid, no matter how high the pressure. This merging of the liquid and vapor states above the critical temperature is a characteristic of all known substances. While a pure vapor state can exist at a pressure lower than Pc, at pressures above Pc it is constrained to be a vapor. States with pressures above Pc are described as "supercritical states".
Ta para je potem para vendar v super nasičenem stanju, kar pomeni da ne more kondenzirati ne glede na tlak.
DirectX11 napisal/-a:Druga stvar, katera me zanima (upam da ni osnova) je kakšna je razlika med tehničnim delom in volumskim?
Enkrat imamo diferencial \(dp\) drugič \(dV\). Saj na koncu je čisto vseeno ali imamo infinitezimalno majhne količine volumna ali infinitezimalno majhne količine tlaka.
Seveda je, še posebej v tehničnih vodah. Razliko je najlažje videti, če se t.i. "volumsko" delo takole izrazi (pač integriranje per partes):
shrink napisal/-a:Moj "seveda" se nanaša na to, da gre za osnove. In če bi prebral osnove v navedenem linku, potem ti ne bi bilo treba postavljati dodatnih vprašanj:
Note the critical state where the saturated-liquid and saturated-vapor lines meet. The state variables of this unique point are denoted by Pc, vc and Tc. If a substance is above the critical temperature Tc, it cannot condense into a liquid, no matter how high the pressure. This merging of the liquid and vapor states above the critical temperature is a characteristic of all known substances. While a pure vapor state can exist at a pressure lower than Pc, at pressures above Pc it is constrained to be a vapor. States with pressures above Pc are described as "supercritical states".
Ta para je potem para vendar v super nasičenem stanju, kar pomeni da ne more kondenzirati ne glede na tlak.
shrink napisal/-a:Moj "seveda" se nanaša na to, da gre za osnove. In če bi prebral osnove v navedenem linku, potem ti ne bi bilo treba postavljati dodatnih vprašanj:
Ta para je potem para vendar v super nasičenem stanju, kar pomeni da ne more kondenzirati ne glede na tlak.
Ja, to piše in ne vem, zakaj to ponavljaš.
Samo toliko, da pravilno razumem. Pri teh novih pojmih moramo biti pazljivi.
Ne vem, kaj je treba paziti: pojmi so, kakršni so. Seveda je lahko prevod neustrezen: recimo pravilno je "superkritično stanje", ne pa "supernasičeno".
Kakor jaz razumem tole zvezo, pomeni da je volumsko delo sestavljeno z razliko zmnožka tlaka in prostornine kateremu odštejemo tehnično delo.
Ne vem zakaj se reče volumetrično ter tehnično delo. Zmnožek tlaka in prostornine je res delo, ampak ne vidim čemu ta posebnost t.i tehničnega in volumetričnega.
Ali ta zveza drži za isti pV graf? Ker ponavadi računamo ploščino na abcisni osi. Ali potem obrnemo enote za drugi integral?
Priporočam kak učbenik termodinamike za tehnične potrebe, kjer operirajo s pojmom "tehnično" delo in tudi jasno razložijo, kaj pomeni. Lahko pa ti namignem, zakaj je ta pojem koristen na osnovi že danega primera:
\(dH=\underbrace{dU+pdV}_{dQ}+Vdp=dQ+Vdp\).
Pri adiabatnih spremembah je \(dQ=0\) in je entalpija enaka "tehničnemu" delu:
Ja učbenik, od kje pa misliš da jemljem te pojme? Tisto kar ne razumem iščem na spletu, če še vedno ne razumem pa vprašam tukaj. Za razliko od družboslovnih-humanističnih ved, je potrebno tukaj razumeti sicer se ne bomo premaknili nikamor.
Bi lahko še odgovoril glede grafa pV, ali se to nanaša na isti graf? Ker drugače moramo zamenjati osi.
No, ne vem, kaj piše v njem in kako zahteven je, ampak še v vsakem učbeniku na univerzitetni ravni za termodinamiko tehničnih usmeritev sem videl razlago v stilu:
Seveda je prevod za "boundary work": "volumsko delo" in za "shaft work": "tehnično delo". V enem od slovenskih učbenikov sem celo videl ilustracijo zveze med enim in drugim delom (integriranje per partes) na enem samem p-V diagramu. Mislim, da je bila to Oprešnikova Termodinamika.
