enakomerno pospešeno gibanje - fizika

[Kosho]

ja pomoje da uporabis formulo za hitrost za pospeseno gibanje in pa formulo za hitrost za pojemajoce gibanje

[Aniviller]

Kosho: nobenega podatka ali vprasanja o casu nimas. V takem primeru je energijski pristop boljsi ker drugace bi bilo treba kombinirat kup formul eliminirat cas.

[superca]

Kolikšna je pot minutnega in urnega kazalca ročne ure.

za minutni = 360°/3600s = 0,1°/s
kaj za urni je 360°/ 12*3600 = 0,008°/s

ker pri urnem kazalec opiše cel krog v 12h.

[superca]

prosila bi za odgovor pr prejšnji nalogi in pri tejle :

Hitri vlak spelje v trenutku ko mimo njega pelje tovorni vlak, ki vozi s hitrostjo 90km/h. Po kolikšnem času in kje dohiti hitri vlak tovornega , če vozi z enakomerno pospešeno s pospeškom 0,2m/s ? Kolišna je tedaj njegova hitrost?

\(90km/h = 25m/s\)
\(a= 0,2m/s^2\)
... zanima me zakaj pr formuli (čas) t=\(( 25m/s * 2) : 0,2\) = 250s
zakaj damo hitrost krat 2?

in naprej \(s=v*t =25*250 = 6250m\)
\(Vk= v*2 =25*2 = 50m/s\)

zakaj hitrost krat 2 ?

[Aniviller]

Pisi v simbolicni obliki, bo vec jasnega, tele surove stevilke ne povedo nic. Za vsako formulo moras pomisliti na njen pomen in izvor (izpeljavo). Sami simboli niso nic ce ne ves kaj predstavljajo.

Ce si izpeljes formulo od zacetka bo jasno zakaj je tako. Ti razmisljas o tem kot da hitrost mnozis z dva... katero hitrost? To je hitrost tistega vlaka, ki ga lovis, ne tistega ki pospesuje. Iz enakosti poti ugotovis, da mora biti
\(v_1 t=\frac{1}{2}a_2 t^2\)
(indeksi: 1 za vlak ki vozi enakomerno in 2 za tistega ki pospesuje).
\(t=\frac{2v_1}{a_2}\)
In ob tem casu ima drugi vlak hitrost
\(v_2=a_2 t=2v_1\)
Torej, ce hoce drugi vlak ujeti prvega, mora pospesevati do dvojne hitrosti prvega vlaka, da nadoknadi zamujeno. Sele takrat bosta njuni povprecni hitrosti enaki.

[kotvid7]

3.) Kolesar odpelje od doma s hitrostjo 12 km/h. Pol ure za njim pa v isto smer odpelje mopedist s hitrostjo 25 km/h. Kdaj in kje mopedist dohiti kolesarja.

Lahko kdo prosim razloži

[Rock]

3.) Kolesar odpelje od doma s hitrostjo 12 km/h. Pol ure za njim pa v isto smer odpelje mopedist s hitrostjo 25 km/h. Kdaj in kje mopedist dohiti kolesarja.
Lahko kdo prosim razloži

Ocena od ne-matematika: mopedist ga dohiti v prej kot 1/2 ure in pred 12. kilometrom. (Potrebno formulo boš dobil od matematičnega strokovnjaka.)

Starogrški filozof pa bi te hotel preslepiti:
Mopedist kolesarja ne more nikoli dohiteti. Kajti mopedist je sicer hitrejši, toda ko kolesar prevozi določeno razdaljo, mora mopedist najprej šele priti na končno točko prevožene kolesarske razdalje. Med tem pa je kolesar že proč. Mopedist ga sicer zaradi večje hitrosti dohiteva, a ga - logično - zaradi začetnega zaostanka ne more nikoli dohiteti.
(Temo slučajno obravnavamo prav zdaj pod 'kombinatorika'.)

[shrink]

Ne smeši se, nedeljski pravnik: gre za fiziko.

3.) Kolesar odpelje od doma s hitrostjo 12 km/h. Pol ure za njim pa v isto smer odpelje mopedist s hitrostjo 25 km/h. Kdaj in kje mopedist dohiti kolesarja.

Lahko kdo prosim razloži

Namig za reševanje: oba opravita enako pot.

[Rock]

3.) Kolesar odpelje od doma s hitrostjo 12 km/h. Pol ure za njim pa v isto smer odpelje mopedist s hitrostjo 25 km/h. Kdaj in kje mopedist dohiti kolesarja.
Lahko kdo prosim razloži

Ocena od ne-matematika: mopedist ga dohiti v prej kot 1/2 ure in pred 12. kilometrom. (Potrebno formulo boš dobil od matematičnega strokovnjaka.)

Zajc, če boš slučajno bral, prosim, povej:
- zate kot matematika je zastavljena naloga težko rešljiva?
- sicer, sama naloga, spada v matematiko ali fiziko, in zakaj?

[shrink]

Pa dobro, nedeljski pravnik, kakšne šole si obiskoval, da ne znaš razlikovati med fiziko in matematiko? Še kratkohlačniki vedo, da gre ob omembi gibanja, hitrosti in časa, za fiziko. In ti bi sedaj modroval o matematiki?

[smolejleo]

Sam odloči, kam to spada!

http://workupload.com/file/k3Bk45yd


Vidiš, tako bi računali v matematiki. Če bi hitrost obeh zelo povečal in/ali čas zakasnitve dovolj podaljšal, bi moral upoštevati, "da se prostor - oddaljenost med njima tako napihuje", da mopedist nikoli ne ujame kolesarja

[smolejleo]

3.) Kolesar odpelje od doma s hitrostjo 12 km/h. Pol ure za njim pa v isto smer odpelje mopedist s hitrostjo 25 km/h. Kdaj in kje mopedist dohiti kolesarja.
Lahko kdo prosim razloži

Ocena od ne-matematika: mopedist ga dohiti v prej kot 1/2 ure in pred 12. kilometrom. (Potrebno formulo boš dobil od matematičnega strokovnjaka.)

Starogrški filozof pa bi te hotel preslepiti:
Mopedist kolesarja ne more nikoli dohiteti. Kajti mopedist je sicer hitrejši, toda ko kolesar prevozi določeno razdaljo, mora mopedist najprej šele priti na končno točko prevožene kolesarske razdalje. Med tem pa je kolesar že proč. Mopedist ga sicer zaradi večje hitrosti dohiteva, a ga - logično - zaradi začetnega zaostanka ne more nikoli dohiteti.
(Temo slučajno obravnavamo prav zdaj pod 'kombinatorika'.)

Rock, tudi današnje teorije bi to potrdile, sicer na malo drugačen način:
Če sta eden od drugega dovolj narazen, se prostor med njima tako hitro širi, da mopedist (Achill) nikoli ne ujame kolesarja(želva).

Vzrok za tako širjenje je Šrinkelnov energetski zakon

Kozmološka konstanta = temna energija = energija vakuuma

za katerega bo prejel NOBELOVO, takoj ko ga bo dokazal. Do takrat je pa Šrinko Šarlatanko - samo NOBELOVA te reši!

[Rock]

Sam odloči, kam to spada!

http://workupload.com/file/k3Bk45yd


Vidiš, tako bi računali v matematiki. Če bi hitrost obeh zelo povečal in/ali čas zakasnitve dovolj podaljšal, bi moral upoštevati, "da se prostor - oddaljenost med njima tako napihuje", da mopedist nikoli ne ujame kolesarja

Hvala. Tudi zelo lep graf!
Moj predlog: izdelaj še en delen graf, kjer so kritične točke (točka dohitelosti) narisane v večjem merilu.

[smolejleo]

Rock, graf je izdelan, določen - zoomal ga boš pa že.
Za situacijo v resničnosti - napoved na decimetrsko natančnost bo kar dovolj

[shrink]

Hah, moteni trol osmoljenileo, le podučitelji, kot si sam, ne razlikujejo fizikalnih od matematičnih problemov, da se fizika poslužuje matematike kot orodja, pa najbrž vedo bolje od tebe še kratkohlačniki v tvoji unterschule.

Drugače pa se z nedeljskim pravnikom (kot šarlatana) lepo dopolnjujeta: on v zvezi z OŠ fizikalnim problemom naklada kvazifilozofsko, ti pa hobikozmološko. Skupaj sta pravi šarlatanski par.