1. enostavno magnetno vezje z enosmernim tokovim vzbujanjem I z N ovoji, z in brez zračne reže
2. enostavno magnetno vezje z izmeničnim vzbujanjem (=transformator), z in brez zračne reže
3. kombinacija zgornjega z upoštevanjem stresanja polja vzbujalne tuljave in zračne reže
Prvega primera brez zračne reže bi se lotil preko amperovega zakona, kjer bi integral tokove gostote zamenjal z magnetno napetostjo s produktom toka I in ovojev N.
Int[H*dl] = Int[I*da]= I*N
Za izračun H je potrebno diskretizirati integral Int[H*dl] in zamenjati H s parcialnim odvodom -Vm magnetnega potenciala po normali. Brez zamenjave H z Vm, ne vem kako bi uporabil MKD. Diskretiziran integral Int[-dVm/dn] se glasi:
2*(hx/hy+hy/hx) V0 - hy/hx *Va - hy/hx Vb - hx*hy Vc - hx/hy * Vd = I*N
hx,hy.....horizontalna in vertikalna razdalja točk ekvidistančne mreže
V0,Va,Vb,Bc,Vd....magnetni potenciali na in okoli opazovane točke na mreži
In še robni pogoji; na robu in zunaj magnetnega materiala ni E(ob zanemaritvi stresanja polja) in zato tudi magnetni potencial Vm enak 0.
Za primer z zračno režo pa ne vidim druge, kot postaviti mejo dovolj daleč od magnetnega vezja in tudi tam smatrati, da je Vm enak 0. Pa še to je vprašanje, kaj po tem narediti z virom magnetne napetosti I*N, saj bi ga v tako zajel celega v zanko (zaradi postavitve meje daleč od magnetnega vezja) in bi integral Int[H*dl] bil enak 0 ??
Za drugi primer z izmeničnim vzbujenjam utegne biti zgodba ista, če računamo z efektivnimi vrednostmi?
Za zadnji primer pa sploh ne vem kako zajet stresanje polja tuljave v račun.
Če sem se kje zmotil, me prosim popravite.
hvala v naprej