pika

[bargo]

C, vsekakor. Škoda, da nekateri znižujejo ugodno povprečje...

Videti je, da bom moral dodati še opcijo d veliko večje, drugače bo skala postala neuporabna.
Tvoj občutek je neverjeten.
Daj spomni me, kaj je že to inteligenca in kako si ti to izmeril?

Sem že nekoč zapisal: inteligenca na Zemlji je konstanta, število ljudi pa se hitro povečuje...
Meri pa se - jasno - z bajalico. Lukec je specialist...

Tale tvoj odgovor, post, je sedaj tisti, ki znižuje povprečje, a ne?

[solarsystemfil]

Inteligenca vsakega sistema skozi čas narašča vsaj v kompleksnosti njene definicije, odvisnosti...
Inteligenca posameznega elementa sistema je raznolika n-dimenzionalna matrika odvisnosti od okolja,
od sprejemnika, od medija, od problema, v katerem je merjena in še kaj bi se našlo...

Oceniti inteligenco absolutno z enim številom je zmota.

Meritev v takem poenostavljenem pogledu je škodljiva.

(Slab izmerek (brez vednosti napake) je slabši od neizmerka saj zavaja in moraš imeti srečo, da te bo peljal na pravo pot reakcij)

Znanost nam bliža vesolje
nam podarja orodja
nas plemeniti
nas osvobaja
nas vodi k MOČI
in...

Znanje osvobaja četudi te za trenutek zmede.


Znanost je vse kar nam je znano.

Znanost črpa iz narave in jo preoblikuje.

Znanost je tista, ki se zmore boriti proti priviligiranem položaju religij v družbi in osvobodi vero.

Znanost (in delo) je tista, ki nas bo popeljala bližje k jedru, bližje k Soncu, globje v vesolje
bližje k razumevanju samega sebe in vsega kar nas obdaja

Darwin, Kepler, Zois, Popper, Planck, Trubar, Pankrti,Tesla, In milijoni drugih, katerih imena sem skoraj nevreden izreči, tako veliki so bili

so nam dali znanja, razumevanje ... to pa igro, in veselje, mir, sožitje in moč... ogromno moč imamo, ki je včasih nismo mel

Nano... nanomateriali
1/0... digitalni prostor
svet je povezan

to je dejstvo

[shrink]

Še spamaš?

[bargo]

Inteligenca vsakega sistema skozi čas narašča vsaj v kompleksnosti njene definicije, odvisnosti...
Inteligenca posameznega elementa sistema je raznolika n-dimenzionalna matrika odvisnosti od okolja,
od sprejemnika, od medija, od problema, v katerem je merjena in še kaj bi se našlo...

Oceniti inteligenco absolutno z enim številom je zmota.

Meritev v takem poenostavljenem pogledu je škodljiva.

(Slab izmerek (brez vednosti napake) je slabši od neizmerka saj zavaja in moraš imeti srečo, da te bo peljal na pravo pot reakcij)

Znanost nam bliža vesolje
nam podarja orodja
nas plemeniti
nas osvobaja
nas vodi k MOČI
in...

Znanje osvobaja četudi te za trenutek zmede.


Znanost je vse kar nam je znano.

Znanost črpa iz narave in jo preoblikuje.

Znanost je tista, ki se zmore boriti proti priviligiranem položaju religij v družbi in osvobodi vero.

Znanost (in delo) je tista, ki nas bo popeljala bližje k jedru, bližje k Soncu, globje v vesolje
bližje k razumevanju samega sebe in vsega kar nas obdaja

Darwin, Kepler, Zois, Popper, Planck, Trubar, Pankrti,Tesla, In milijoni drugih, katerih imena sem skoraj nevreden izreči, tako veliki so bili

so nam dali znanja, razumevanje ... to pa igro, in veselje, mir, sožitje in moč... ogromno moč imamo, ki je včasih nismo mel

Nano... nanomateriali
1/0... digitalni prostor
svet je povezan

to je dejstvo

To pa je zelo kompleksno komuniciranje.

[solarsystemfil]

okrog 13,4 miliarde let se razvija naše vesolje
okrog 4,6 miliarde let se razvija naš planet

hvala za nasmeh

[shrink]

okrog 13,4 miliarde let se razvija naše vesolje
okrog 4,6 miliarde let se razvija naš planet

hvala za nasmeh

Čemu naj se smejem? Tvoji polpismenosti ("miliarde") morda?

[vojko]

okrog 13,4 miliarde let se razvija naše vesolje
okrog 4,6 miliarde let se razvija naš planet

hvala za nasmeh

[solarsystemfil]

smeh je polovica zdravja.

[Roman]

Žal druga polovica ni nevednost.

[solarsystemfil]

http://www.kvarkadabra.net/article.php/Veliki-podatki

citiram:

Vstopamo v dobo velikih podatkov

Viktor Mayer-Schonberger in Kenneth Cukier v knjigi Big Data: A Revolution That Will Transform How We Live, Work, and Think (Eamon Dolan/Houghton Mifflin Harcourt, 2013) napovedujeta, da bo prav fenomen »velikih podatkov« (»big data«) prihodnja leta pomembno vplival na to, kako dojemamo svet in svoje mesto v njem. Poleg tega, da lahko na podlagi ogromne količine podatkov že sedaj najdemo zakonitosti, ki jih sicer ne opazimo, a so morda zelo pomembne, še bistveno večja količina dostopnih informacij ne bo povečala le obsega možnih analiz, ampak bo pomenila tudi spremembo same paradigme našega odnosa do podatkov.

Podatki bodo po mnenju avtorjev knjige postali pomemben kapital oziroma nekakšna »nafta« nove dobe razvoja, v katero vstopamo. Vedno več ekonomije bo temeljilo prav na analizi velikih zbirk podatkov, ki danes ne nastajajo le v javnih agencijah in uradih, ampak vse več tudi v zasebnih podjetjih. Tako kot Facebook, Twitter, Google in drugi spletni velikani že sedaj ustvarijo velik del dobička z oglaševanjem, ki temelji na množici podatkov, zbranih prek njihovih storitev, se bo takšna usmeritev začela nevzdržno širiti tudi zunaj kroga zgolj »internetnih« podjetij.

Ljudje svet po svoji naravi skušamo razumeti tako, da iščemo vzroke. Nekako smo narejeni tako, da si dogodke razlagamo s kategorijama vzroka in posledice. Podrobnejša analiza pokaže, da se na dogajanje odzivamo na podlagi dveh mehanizmov v možganih: hitrega intuitivnega in počasnega racionalnega. Intuitivni deluje na podlagi navad in nam omogoča, da se zelo hitro odzovemo na ponavljajoče se situacije. Racionalni pa je, nasprotno, počasen, saj potrebujemo veliko energije in časa, da okoliščine razumsko analiziramo, poskušamo najti vzroke in pravila, ki delujejo v konkretnem primeru, in se šele nato odločimo.

Doba množičnih podatkov in korelacij, ki nam jih te zbirke ponujajo, kaže, da se bomo morali navaditi tudi na tretji način odzivanja, ki ni ne intuitivni in ne vzročni, ampak korelacijski. Gre za neke vrste analizo množice podatkov, ki pa ne išče vzrokov, ampak zgolj zelo verjetne povezave.

Korelacija pomeni statistično povezavo med dvema serijama podatkov. Močna korelacija pomeni, da če se vrednost enemu podatku spremeni, je zelo verjetno, da se bo enako spremenila vrednost tudi drugemu. Recimo, če na nekem območju opazijo, da se je v spletnih brskalnikih povečalo število iskanj na temo slabega počutja, visoke telesne temperature ipd., je zelo verjetno, da se na tem območju širi epidemija gripe. Pri Googlu so s projektom Google Flu Trends ugotovili, da pri pojavitvi gripe zaznajo značilen vzorec povezanih iskanj, tako da lahko sedaj že skoraj sočasno s pojavom gripe zaznajo, kje so žarišča in kako se giblje okužba, kar je v veliko pomoč različnim službam, da se ustrezno odzovejo.

Tradicionalno smo svet poskušali razumeti tako, da smo postavljali hipoteze in jih z zbiranjem podatkov skušali dokazati oziroma ovreči. Nova vrsta analize velike množice podatkov nam omogoča, da iščemo korelacije oziroma povezave tudi onstran okvira postavljanja hipotez o vzročni odvisnosti. Povsem dobro lahko neki sistem, utemeljen na ogromni množici zbranih podatkov, deluje in napoveduje bodoče dogodke tudi, če gre zgolj za skupek korelacij brez jasnih vzročnih zvez.

V kompleksnih sistemih, kot je recimo naravno okolje ali živa bitja, je definicija razumevanja nekega pojava zgolj v obliki ugotavljanja jasnih povezav med vzroki in posledicami lahko zelo omejujoča. V takšnih primerih, kjer imamo na voljo ogromno podatkov in zapletene povezave med množico različnih dejavnikov, razumevanje že začenjamo pojmovati širše kot zgolj klasično prek kategorije vzročnosti.

konec citata

*** upravljanje (razumevanje in plemenitenje) ekosistema, ki je Tvoj edini dom . ***

[smolejleo]

Bivšega predsednika jodlarski zdravniki niso spraševali, ZAKAJ je dobil vnetje slepiča in tudi ne, ZAKAJ se ni pustil rezati pri slovenceljnih.

Oboje so že vedeli, vprašaj raje; ZAKAJ so pokali od smeha!

Pravljičar, bratec Shrinks! Piši nam raje še kaj o dometu mađionskega metaka!

Doseg izstrelka je pogojen s tarčo......
Gre za izstrelke iz puške in ti vedno zadenejo tarčo....

-viewtopic.php?f=21&t=3843&start=345

Za tako nadarjenega pravljičarja bi bilo prav, da bere o Hawkensu, če se ne motim, saj je tam več napisano o takih čarobnih puškah in metkih.

Brž po nevroleptik, hobi balistik, da ne boš več jokcal o pravljičnih metkih, pa še duhovit ne boš več kot kaka kravja ***.

Shrink, vidim, da se učiš rimanja, verjetno te je inspiriral solarsystemfil. Dobra odločitev, poleg pripovedništva, prepovedništva, pravljičarstva še lirika – resnično mojster za vse.

Naravoslovje in fiziko pa raje pusti - tudi kozmologijo si zamenjal s kozologijo. Ostani pri pravljičarstvu, tam si expert.

VOJKO, VOJKO!!!!

Daj naredi en snellkurz slowenščine - do bolezni pride - stilistično NičCelaShrink - uporabljaj aktivno obliko glagolov. Torej: pri Shrinku je prišlo hmhmhm do bolezni - grdo-/ se bo še Vojko Vključil, in že na meji pohujšanja / se bo še Rock vključil; lepše: Shrink je zbolel.

Trpnik je pravopisno povsem v redu (kar beri nedavni schnellkurs pri vojku), na pripombe glede stila polpismenega hobista, katerega tudi znanje slovenskega pravopisa je povsem na psu (pardon: ustreza "nič pika jožef"), pa se ni za ozirati.

Shrink, stil je važen, posebno pri tebi, kjer ni vsebine.

V znanosti na zakaj ni mogoče odgovorit. Vprašanja tipa Zakaj je nebo modro se uporabljajo v vsakdanjem jeziku, pravo vprašanje bi bilo Kako ali po kakem principu je nebo modro.

Naj Vojko odloči, kaj je pravilno in lepše:
Zakaj je nebo modro?
Kako je nebo modro?
Po kakem principu je nebo modro?

Veste experti in znanstveniki, malo me spominjate na yugolumpe, ki so politični jezik tako zakomplicirali, da navadni ljudje ne bi spregledali, da kar naprej mlatijo prazno slamo ( pa še koga zraven).

Do sem je vse v redu, zatakne se pri odgovarjanju. Zakaj torej po tvojem grmi? Kaj poveš svojim otrokom, če jih imaš?

Roman, takole jim povej! ..........

Hvala, Leo. Potrjuješ mojo tezo.

Roman obžalujem, če nisi zadovoljen z odgovorom – je napisan za otroke. Kaj več boš dobil tu:

http://www.kvarkadabra.net/pojavi/teksti/strela.htm

o gromu pa zelo veliko na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Grom

V resnici pa nekaj več v članku:
MIRAN TRONTELJ O VREMENU: Pojavi na nebu

http://www.revijakapital.com/navtika/cl ... clanka=479

Pa kakšno napakico vsakdo kdaj pa kdaj naredi.


Če se ti vse tole zdi preveč otroško ali poljudno (to si si želel), ti bo Shrink strelo izpeljal iz Maxwellovih enačb, grom pa izvedel iz Newtonovega zakona po principu odvajanja. Ob vsem tem se moramo znanstveno vprašati: zakaj povzroča toliko škode.

[shrink]

Bivšega predsednika jodlarski zdravniki niso spraševali, ZAKAJ je dobil vnetje slepiča in tudi ne, ZAKAJ se ni pustil rezati pri slovenceljnih.

Oboje so že vedeli, vprašaj raje; ZAKAJ so pokali od smeha!

Ah, ne, osmoljenileo: vprašaj se raje, KAKO se lahko sprašuješ na tako tipičen šarlatanski način.

Za tako nadarjenega pravljičarja bi bilo prav, da bere o Hawkensu, če se ne motim, saj je tam več napisano o takih čarobnih puškah in metkih.

Šarlatanski hobist bi moral resno poprijeti po kakšnem učbeniku, da ne bo več po tipično šarlatansko prepričan, da znanstveniki pripovedujejo pravljice. Ups, saj res: polpismeni šarlatanski hobisti tipa osmoljenileo niti niso zmožni ločevati zrnja od plev, resnih zgodb od pravljic, znanosti od šarlatanstva.

Shrink, vidim, da se učiš rimanja, verjetno te je inspiriral solarsystemfil. Dobra odločitev, poleg pripovedništva, prepovedništva, pravljičarstva še lirika – resnično mojster za vse.

Šarlatanski hobist osmoljenileo je tako "pismen" in "izobražen", da v "brž po nevroleptik, hobi balistik" vidi rime oz. poezijo - naj se oglasi pri kakšni tršici književnosti na "šnelkurcu", da mu razloži, kaj so to rime.

Naravoslovje in fiziko pa raje pusti - tudi kozmologijo si zamenjal s kozologijo. Ostani pri pravljičarstvu, tam si expert.

Ah, ne, šarlatanski hobist osmoljenileo, ni problem v drugih, da se česa držijo, problem je pri tebi, saj se te pismenost in izobraženost nikakor ne more prijeti in seveda je popolnoma jasno, česa se sam lahko edino primeš: OŠ (s)poznavanja narave, ki ustreza natanko "nič pika jožef" znanju naravoslovja in fizike.

Shrink, stil je važen, posebno pri tebi, kjer ni vsebine.

Seveda, osmoljenileo, ti si npr. polpismen in neizobražen s stilom; tipični tvoji stilski dodatki: "expert", "izmikavstvo" itd.

Veste experti in znanstveniki, malo me spominjate na yugolumpe, ki so politični jezik tako zakomplicirali, da navadni ljudje ne bi spregledali, da kar naprej mlatijo prazno slamo ( pa še koga zraven).

Seveda, osmoljenileo, zate in za tebi podobne polpismene nakladače, ki so obtičali pri OŠ (s)poznavanju narave, je znanstveni jezik pričakovano kompliciran in se tolažite s tem, da česar ne razumete, je mlatenje prazne slame.

Če se ti vse tole zdi preveč otroško ali poljudno (to si si želel), ti bo Shrink strelo izpeljal iz Maxwellovih enačb, grom pa izvedel iz Newtonovega zakona po principu odvajanja. Ob vsem tem se moramo znanstveno vprašati: zakaj povzroča toliko škode.

Spet si duhovit, duhovit ko kravja ***, šarlatanski nakladač.

[smolejleo]

Skrčko,lepo razvijaš svoje rime, si že na nivoju kopitarja.

[shrink]

Skrčko,lepo razvijaš svoje rime, si že na nivoju kopitarja.

Si spet duhovit, duhovit ko kravja *** - in ja, osmoljenileo, to pa je rima; pa še ena dvojna: slab komedijant, odličen prevarant, ni to osnovna šola, ups - leotova smola.

[smolejleo]

Skrčko,lepo razvijaš svoje rime, si že na nivoju kopitarja.

Kopitarja, ki rima na i, potem pa na a.
Bodi dovelj, saj se s Skrčkovo duhovitostjo dvojnega ia-ja ne morem meriti!
Vseeno nasvet - ustvarite literarno stran - vas je že kar precej - pravljičarjev!