mriz napisal/-a:Ta tvoj občutek je najbrž stvar obrambnega mehanizma ob poskusih, da bi se izvil iz primeža diskurza psihoanalize.
Ah, ne ne ne, kot sem že rekel "eno z drugim", nobenega diskurza v naprej ne ponujam, kot edinega zveličanega. A, to pa ne. Kot sem napisal ima nevrolgija zelo dobre rezultate v določenih primerih, eden takih je recimo tisti katerega si ti zapisal. Imaš pa popolnoma prav, da nikakor ne smem zanemariti vpliva vednosti teoretske psihoanalize in ne samo te na moje obnašanje/delovanje/razmišljanje.
Mriz, nezavedno je dinamično.Kot sam kažeš, niti ne - ko ti paše, pač ignoriraš 'dognanja' psihoanalize, katere promoviraš skoraj v isti sapi... Saj je isto prakticiral že Freud, tako da ti tega niti ne očitam - meni zadostuje, da taki primeri izpostavijo nerelevantnost psihoanalize.
Glede tvojega smatranja psihoanalize kot nerelevantne pa lahko samo ugotovim, da bova pač pri tem vprašanju ostala različnih stališč. In v tem, to sem prepričan, ne vidiva težav ne ti ne jaz.
Nobena travma iz mojega otroštva ali pa "anomalija" v delovanju mojih možganov ni povzročila tega, da bi imel odpor do pogovora s teboj ali da bi se jezil, ker imava različna stališča. Ravno nasprotno, zelo uživam* v teh pogovorih.
*mogoče je pa to patologija, to, da uživam v pogovoru. Matr, kaj pa da bi vseeno skočil do psihoanalitika