Iz vsega napisanega se mi zdi, da večina razmišlja o determiniranemu svetu ali drugače povedano o stacionarnemu prostoru-času. Kot primer bi lahko navedel to, da se preteklosti ne da spreminjati tako, kot tudi ne prihodnosti, ker vse obstaja samo v sedanjosti in je zato verjetno determinirano. Ali pač ne?Kako si prišel do tega sklepa?
Zdaj sem pa rahlo zmeden. Rekel si, da se z najosnovnejšimi gradniki (torej recimo kvarki) da (ali pa bi se vsaj moralo dati) opisati vsak sistem, a hkrati o konkretnih primerih ne gre povedati nič. Hm hm... Jaz menim da ob ločitvi narave na determinirane višje nivoje in ne-determinirane kvantne nivoje, najosnovnejši gradniki (ki so del kvantnega nivoja) ne bi za opisovanje sistemov na višjih ravneh koristili prav nič, verjetno celo nasprotno.Mephisto napisal/-a:Jaz nimam v mislih nič točnega, preproščeno govorim o nekih osnovnih gradnikih, pa naj si bodo to atomi, kvanti ali kvarki, ali nekaj čisto tretjega, še nedefiniranega.
Verjetno se res vse dogaja na edini možni način in to jaz pojmujem kot stacionarni prostor-čas.No, stacionarno ni isto kot determinirano. Prvo pomeni, da je vse nepremično ali nespremenljivo, drugo pa, da se vse dogaja na en sam možen način. Današnji trenutek določa prihodnost, a svet se vendarle spreminja.
Kot sem že prej dejal, govorim o tem, da mogoče bomo nekoč spoznali da neki osnovni gradniki (kar pa trenutno še ne vemo kaj so, ker obstaja mnogo nekih teorij strun in kvarkov in še marsikaj) delujejo po nekem principu (so sami po sebi determinirani?) in tedaj, če bomo imeli dobre povezave med temi gradniki in nadaljnimi, tja do večjih teles, bomo lahko simulirali vesolja (ob primerni računski moči, seveda).mriz napisal/-a:Zdaj sem pa rahlo zmeden. Rekel si, da se z najosnovnejšimi gradniki (torej recimo kvarki) da (ali pa bi se vsaj moralo dati) opisati vsak sistem, a hkrati o konkretnih primerih ne gre povedati nič. Hm hm... Jaz menim da ob ločitvi narave na determinirane višje nivoje in ne-determinirane kvantne nivoje, najosnovnejši gradniki (ki so del kvantnega nivoja) ne bi za opisovanje sistemov na višjih ravneh koristili prav nič, verjetno celo nasprotno.
No, potem ali dejansko čistno naključnih sistemov ni, ali pa se nekako le kompenzirajo med sabo.mriz napisal/-a:Tu pa se moje predstave zalomijo: ali bi šlo skupek naključnostnih (po lastnosti nepovzročenih) faktorjev združiti v večji, popolnoma determiniran nov faktor?
Hja, za o teh rečeh govorit je pa še doooosti prezgodaj, po mojem mnenju.Roman napisal/-a:Ni tako enostavno. Tak "space simulator" bi moral biti večji od vesolja, ki naj bi ga simuliral.
Mene rado pri takih pogovorih zanaša po svoje, pardonMephisto napisal/-a:Torej, da ne bo zmede, še enkrat: ČE bomo kdaj to spoznali, POTEM bomo MOGOČE lahko simulirali vesolja. In takrat bom jaz verjel v usodo, kar je bila poanta te teme
Nimam pojma, to je v prvi vrsti najbrž matematični problem.No, potem ali dejansko čistno naključnih sistemov ni, ali pa se nekako le kompenzirajo med sabo.
Zakaj pa ne? Saj naše misli in dejanja so verjetno pogojena z našo zgradbo.kren napisal/-a:Mephisto, ampak tudi ce spoznamo kdaj osnovne gradnike in vse zakone, ne bomo mogli napovedati prihodnosti. zato ker mi smo tut iz teh osnovnih gradnikov in tut vplivamo na to, kako se dogodki odvijajo, potem bi morali pri napovedi tudi upostevati nase misli in nasa dejanja.
Zakaj pa je ne moreš napovedati? Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi da gre za bolj igro besed, kot pa za resničen paradokssicer na prvi pogled preprosto, a vendar nemogoce - namrec napoved sama je tudi del dogodkov in je ne mores napovedati. ce jo pa lahko, pa ne mores napovedati napoved napovedi, ali napoved napovedi napovedi, itd. skratka, iz tega vesolja se ne da tocno napovedati kaj se bo temu vesolju zgodilo (in to zaradi nacelnih, ne zaradi tehnoloskih razlogov).
hja, potem bi se lahko tudi vprasali kaj ni igra besed (oz. kaj je) v sporazumevanju z besedami? (branju knjig, forumov, pogovarjanju,...)Zakaj pa je ne moreš napovedati? Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi da gre za bolj igro besed, kot pa za resničen paradoks
.
