Ok, malo pozno, ampak bolje kot nikoli. Prebral pa sem samo prvo stran (za zdaj).
ines napisal/-a: Bom še eno kost vrgla. Meni se zdi da ima Res-Ničnost tako hecno ime,ker je res nična. Absolutna Resnica se zdi stvar posameznika v določenem momentu in že v naslednjem je lahko čisto drugačna.Predvsem pa dobi še večje dimenzije,če je ne obravnavamo samo z empiričnega in racionalnega vidika,pač pa upoštevamo tudi dušo,saj vse več znanosti priznava,da je človek troedin:telo,um, duša .
Omojboh,
Že dualizem na duh in telo, je podvojevanje, ki mu spodleti v razlaganju sredine, odnosnosti in povezanosti med nima, kaj šele neka 'troedinost'. Razlikovanje med dušo in umom uvaja še več nesporazumov kot bi bilo potrebno, hkrati pa ta 'znanstvenost'
že odkrito vodo. Mislim na vso tradicijo filozofije, predvsem Aristotelov
nous, umevanje, ki je zgolj bistvo človeške duše, sama
psyche duša pa je brez razlik lastna vsem živim bitjem.
V tej temi ne gremo znanost, tole metafiziko pa je treba malce razgibati z dialektiko samih pojmov, ki niso nekaj statičnega niti v neki zavesti sedanjega trenutka ne ohranjajo vsega pomena, ki se je pojavljal v zgodovini.
Saj duša(oz neka energetska vibracija )še vedno obstaja ,tudi ko telo propade.Se um združi s dušo?To bomo še mozgali....
Lahko predvidevaš, da duša substancialno obstaja, toda ne zato, ker bi imela duša zavedanje o samem sebi in svojem nastanku, pač pa zato, ker ima duša zavedanje zgolj preko njenih učinkov – misli. In z mislimi izraziš obstoj duše. To pa da ta duša biva, ne bo nikoli predmet znanosti, saj znanost ne more opazovati duše v njeni nasebnosti. Predpostavka, da biva duša, obstjaja samo zato, ker mislimo. A pojav misli se lahko razloži tudi kako drugače, pri čemer pa postanejo substancialni - a kvantitativno merljivi – nosilci psihofizični procesi v samih možganih in telesnem delovanju (hormoni, živci). A ta pogled zapade v redukcionizem, ki pa ga vsak težko sprejme, češ, da bi bila duša samo neko nevro-elektronsko stanje, pogojeno z delovanjem hormonov.
Duša kot energetska vibracija? To je laifari, oziroma spet neka teološka nasebnost, ki dokazuje sama sebi. Imenovanje samo ne dokazuje ničesar. Kot tudi ne druga skrajnost, ki izhaja iz tavtološko predpostavljenega in se nenehno vrača sama vase. To bi bila neka svetovna duša,
animus mundi, po kateri bi se udejanjale vse duše, a spoznanje svetovne duše ne bi bilo zmožno, razen preko negativne govorice.
Leibniz duše postavlja v neuničljive monade, ki so večne. A če mislimo, da je vsak človek kot monada neuničljiv in večen, se motimo. Monada kot duša sama ostaja večna, zanjo ni možnosti, da bi nehala obstajati, pa tudi ne, da bi obstajala sama na sebi, ne da bi hkrati zaznavala. A to ne pomeni, da je človek kot posameznik nespremenljiva, večno obstoječa monada duša. Monada je sama sebi večna, človek pa je zgolj zaznava monade same, ki se zave same sebe, a to ni večno stanje, razen pri prvi najvišji monadi Bogu. En monada izgubi zmožnost, da bi zaznavala poleg vseh ostalih monad še sebe samo, kar je lastno človekovi duševnosti, a pogojno Leibniz tega samozaznavanja ne izključi pri drugih živih bitjih. Telo pripadajoče monadi ustvarja živo bitje, a za vsako monado ni nujno, da se bo v zasnovah razvila v človeka, kot tudi ni nujno, da bo večno ohranjala svojo človeško telesnost.
le nekatere znanosti se odpirajo,postajajo dovzetne za »nedokazljivo ali neizmerljivo«...
Uporabljaš negativno govorico. Znanost se tega ne poslužuje, prodira do mej dokazljivega in izmerljivega, kar pa je nedokazljivo in neizmerljivo, je lahko stvar hipotez, ki še vedno lahko posredno ohranijo znanstvenost, a nikoli s prehitrim posploševanjem, pač pa vztrajnim zbiranjem in usklajevanjem dokazov, kolikor se jih pač da zbrati. (evolucionizem je primer te teorije).
GJ napisal/-a: Obstaja morda osnovna fizika našega uma?
Gotovo obstaja. Toda potem boš moral o svoji zadnji zaljubljenosti govoriti, češ da si bil samo poln hormonov
Kaj je misel? Jih lahko obravnavamo kot logični proces in jih matematično popišemo?
Lahko jih. Ampak s tem izgubimo njihovo vsebino. (Načelo nedoločljivosti pred 2500 leti in ne se čudit če je Heisenberg bral Platona, dialog
Parmenid)
Roman napisal/-a: Moj pogled je sila preprost. Osnova je materija (v masni in energetski obliki), um je (dinamična) lastnost materije (možganov), duša kot taka pa niti ne obstaja, ampak je razlaga za pojave, ki se tičejo predvsem nezavednega. Seveda je (še) nemogoče pojasniti, kako se zavedamo samih sebe, kako čutimo, kako mislimo. Ta nezmožnost pojasnjevanja je voda na mlin raznoraznim ideologijam, ki so postale tako prepričljive, da si človek že zelo težko misli, da ne bi bilo "nekaj na tem".
TA razlaga je še najmanj komplicirana in prepričljiva. Ima seveda svoje slabosti, ker vsak ima pomisleke, da bi celostno gledali na človeka preko redukcije na fizikalno, fizikalnemu pa (še) ne uspe pojasniti celostnega dogajanja v zavesti, kaj šele zavedanja samega.
