Kvarkadabra forum

kaj je čas in kako si ga vi predstavljate? kakšna je "uradna" definicija, je čas dimenzija ali ni?

predvsem me fascinira to, da ni sedanjosti...mislim cas si rada predstavljam kot tekocega...neprestano prehaja iz preteklosti v prihodnost...

hocem reci..uh recimo takole


poskusaj povedati absolutno tocni cas. ne mores ga, ker miljoninke in (skratka majhne enote) preidejo, se preden uspes povedati cas...

tako nekako no...tece.

Čas je izmišljotina človeka, da se lažje orientira v svetu v katerega je postavljen.

Vse ostalo je farsa, saj je le ta različen v različnih koordinatnih sistemih, različnih redih velikosti... in na čas ne moremo gledati kot na merljivo entiteto, ker se spreminja (časovne mreže se različno prevezujejo) celo s hitrostjo. Izven fizičnega vesolja pa sploh ne obstaja.

V kolikor je čas izmišljen, potem ne obstaja.

Poskusimo torej dokazati ali pa vsaj nakazati s primerjavami, da je čas v bistvu namišljen kot ostale dimenzije.

O tem govorimo v forumu Vesolje+življenje=navidezna resničnost.

Morda bomo ljudje kmalu prišli do razlage ali čas za nas dejansko obstaja ali ne, vendarle bomo morali izpeljati nekaj uporabnejšega.

Čas je izmišljotina v enaki meri, kot je izmišljotina svet, v katerem smo. Nekatere teorije itak trdijo, da je vse iluzija. Zdi pa se mi, da obstaja problem definiranja časa neodvisno od tega, ali ta obstaja ali ne. Po mojem lahko prostor in čas obesimo preprosto na materijo. Ker se ta razteza - zavzema prostor, obstaja prostor, ker se spreminja, obstaja čas. Ampak kaj, ko je po nekaterih teorijah vprašanje, če materija sploh obstaja.

Vedež napisal/-a:V kolikor je čas izmišljen, potem ne obstaja.
Poskusimo torej dokazati ali pa vsaj nakazati s primerjavami, da je čas v bistvu namišljen kot ostale dimenzije.

Hmm, dimenzija časa ne more biti namišljena, saj prav ona določa realni svet.
Za nas realna bitja, obstaja zgolj sedanjost, ki pa se je zavedamo z določeno zakasnitvijo. Naš odzivni čas pa zopet določa dimenzija časa.

Skrivnost razumevanja časa se pravgotovo skriva v definiciji realnih in abstraktnih dimenzij.

Lep pozdrav...

powerslave napisal/-a: in na čas ne moremo gledati kot na merljivo entiteto, ker se spreminja (časovne mreže se različno prevezujejo) celo s hitrostjo.

Da se dopolnim "kot na absolutno merljivo entiteto"
GJ pravilno odg. da je obstoječ z neko dimenzijo in tudi merljiv, ampak še vedno takooo relativen...ker zna biti 'absolutno' enaka enota časa za dva različna dogodka zaradi človekove percepcije tudi povsem različna.

powerslave napisal/-a: Da se dopolnim "kot na absolutno merljivo entiteto"
GJ pravilno odg. da je obstoječ z neko dimenzijo in tudi merljiv, ampak še vedno takooo relativen...ker zna biti 'absolutno' enaka enota časa za dva različna dogodka zaradi človekove percepcije tudi povsem različna.

Tako je, zato si je Einstein izmislil relativnostno teorijo, ki temelji na različnih opazovalčevih stališčih. Saj je ugotovil, da realni prostor kot tudi čas nista absolutna glede na različna opazovalčeva stališča.

Lep pozdrav...

Einstein nam je vsem dokazal, da čas narobe razumemo. Hitrost časa, oziroma odvisnost časa od hitrosti se lahko tudi spreminja.

Hi 1
je pa se ena zanimiva misel - da casa sploh ni, le mi in ostalo se spreminja skozi obstojeco. Vsi pripomocki pa merijo le te spremembe!
lp

[quote="Roman"] Nekatere teorije itak trdijo, da je vse iluzija.


To teorijo lahko izbiješ tako, da si vržeš kamen na nogo. Iluzija kajneda?

Čas je bil, je, in bo, plus vsega tega pa ima čas svojo obliko in svojo temperaturo-na tem zdaj glih Hawking dela.

čas je četrta dimenzija, oz. nekateri ga štejejo za poddimenzijo.

sakyzs napisal/-a:To teorijo lahko izbiješ tako, da si vržeš kamen na nogo. Iluzija kajneda?

In kako s tem izbiješ iluzijo? Tako da vidiš v zaporedju dogodke meta, udarca in bolečine in sklepaš, da so povezani, in še naprej, da so resnični? Ampak kaj takega lahko doživiš tudi v snu.

Roman napisal/-a:In kako s tem izbiješ iluzijo? Tako da vidiš v zaporedju dogodke meta, udarca in bolečine in sklepaš, da so povezani, in še naprej, da so resnični? Ampak kaj takega lahko doživiš tudi v snu.

V snu te zihr ne bi bolelo če bi si skalo na nogo vrgu ... sm sigurna. In iluzijo zbiješ s tem ko veš (osnovnošolsko znanje o prostem padu) da če boš držal kamen 1,5m nad svojo nogo in ko ga boš spustil bo (če ne bo fajn fajn zapihalo) padu direkt gor. To ti dokaže bolečina, ki jo sproži padec kamna na tvojo nogo. Ko deluje s tako silo na nogo, tvoje živčevje z impulzi sporoči možganom, naj že enkrat umaknejo ta kamen dol z noge ...

Vrjami, da to res niso iluzije ...

lp

Brilla napisal/-a:V snu te zihr ne bi bolelo če bi si skalo na nogo vrgu ... sm sigurna.

Sanje znajo biti tako prepričljive, da imaš lahko še potem, ko se zbudiš, probleme s presojo, kaj se je res zgodilo in kaj si samo sanjal. Vključno s slušnimi, vohalnimi, okušalnimi in tipalnimi učinki (poleg vizualnih seveda). Še težje to presojaš med spanjem. Ščipanje v lica ne deluje vedno.