Re: Fizika
Objavljeno: 26.7.2012 21:13
Pozitivnih učinkov družboslovja in humanizma se ne ceni dovolj. Deklaracija o človekovih pravicah, odprava suženjstva, emancipacija žensk, enakost pred zakonom, itd, to ljudje kar mislijo da jim je od boga dano. Ali pa pripisujejo nekemu mističnemu razvoju družbe, vedno boljši moralni ozaveščenosti. Saj se gre za nekakšno moralno ozaveščenost (v pomanjkanju boljšega izraza), ampak vse te stvari so najprej zrasle na zelniku humanizma in niso kar padle z neba. Bile so dobro premišljene in predebatirane, samo tako se jih je lahko uvedlo kot legitimno politično zahtevo. Danes pa se najbolj udriha prav po teh področjih, ki so igrale in še vedno igrajo eno najpomembnejših vlog v napredku človeštva. Kritike tipa "družboslovje nima praktične vrednosti, ni povpraševanja na trgu" so za človeštvo strel v koleno.
Kar se tiče zaposlitvenih možnosti v družboslovju (in naravoslovju) pa sem ravno te dni brskal za takšnimi podatki. Tole preglednico sem sestavil iz podatkov na ZRSZ, gre se za število iskalcev zaposlitve iz različnih področij (in glede na izobrazbo). Potem sem pogledal še na Statistični urad RS, kjer imajo podatke o številu diplomantov v letu 2011 na različnih področjih. Če pogledamo razmerje med številom iskalcev zaposlitve in številom diplomantov bomo dobili okvirno sliko kako hitro eni ali drugi dobijo zaposlitev (manjše kot je razmerje, hitreje so dobili službo). Žal podatkov le za fizike nimam, ker so grupirani v splošno skupino 'naravoslovci' oz. 'znanost, matematika in računalništvo' (ZRSZ in SURS, respectively). Tole so podatki za splošnejše skupine, kamor spadajo tudi fiziki:
Kemiki+naravoslovci+računalničarji: 664 (ZRSZ)
Znanost, matematika in računalništvo: 1269 (SURS)
Razmerje je torej 664/1269 = 0.52. Za primerjavo iz področja družboslovja:
Družboslovci+ekonomisti+pravniki: 6260 (ZRSZ)
Družbene vede, poslovne vede in pravo: 8945 (SURS)
Razmerje je približno 0.70, torej vidno slabše kot prva skupina. Ampak potrebno je povedati tudi tole: če k skupini naravoslovcev pridružimo tudi električarje, gradbenike, mehanike in strojnike pa se razmerje poslabša na 0.67, torej skoraj toliko kot je pri skupini družboslovja. Če pa bi izračunali razmerje le za te skupine, bi dobili številko 0.77 (kar je očitno še slabše kot pri družboslovcih). Torej razlike glede zaposljivosti pri različnih naravoslovnih poklicih so tako velike kot so razlike med naravoslovnimi in družboslovnimi poklici. Zaradi tega je po mojem izjava, da so družboslovci na trgu dela v kaj bistveno slabšem položaju kot pa naravoslovci, neupravičena. Stvar je odvisna od čisto konkretnega poklica, v nekem povprečju pa bistvenih razlik ni videti.
Kar se tiče zaposlitvenih možnosti v družboslovju (in naravoslovju) pa sem ravno te dni brskal za takšnimi podatki. Tole preglednico sem sestavil iz podatkov na ZRSZ, gre se za število iskalcev zaposlitve iz različnih področij (in glede na izobrazbo). Potem sem pogledal še na Statistični urad RS, kjer imajo podatke o številu diplomantov v letu 2011 na različnih področjih. Če pogledamo razmerje med številom iskalcev zaposlitve in številom diplomantov bomo dobili okvirno sliko kako hitro eni ali drugi dobijo zaposlitev (manjše kot je razmerje, hitreje so dobili službo). Žal podatkov le za fizike nimam, ker so grupirani v splošno skupino 'naravoslovci' oz. 'znanost, matematika in računalništvo' (ZRSZ in SURS, respectively). Tole so podatki za splošnejše skupine, kamor spadajo tudi fiziki:
Kemiki+naravoslovci+računalničarji: 664 (ZRSZ)
Znanost, matematika in računalništvo: 1269 (SURS)
Razmerje je torej 664/1269 = 0.52. Za primerjavo iz področja družboslovja:
Družboslovci+ekonomisti+pravniki: 6260 (ZRSZ)
Družbene vede, poslovne vede in pravo: 8945 (SURS)
Razmerje je približno 0.70, torej vidno slabše kot prva skupina. Ampak potrebno je povedati tudi tole: če k skupini naravoslovcev pridružimo tudi električarje, gradbenike, mehanike in strojnike pa se razmerje poslabša na 0.67, torej skoraj toliko kot je pri skupini družboslovja. Če pa bi izračunali razmerje le za te skupine, bi dobili številko 0.77 (kar je očitno še slabše kot pri družboslovcih). Torej razlike glede zaposljivosti pri različnih naravoslovnih poklicih so tako velike kot so razlike med naravoslovnimi in družboslovnimi poklici. Zaradi tega je po mojem izjava, da so družboslovci na trgu dela v kaj bistveno slabšem položaju kot pa naravoslovci, neupravičena. Stvar je odvisna od čisto konkretnega poklica, v nekem povprečju pa bistvenih razlik ni videti.