Med prehranskimi dodatki z oznako E, je precej takih, ki jih pridobivajo z izolacijo iz hrane (rumeno barvilo iz currzja (E100), klorofil (E140), vitamin-C, modro barvilo iz borovnic (E163), rdece barvilo iz paprike (E160c), rdece barvilo iz paradiznika (E160d), itd). Ta so seveda v toliksnih odmerkih, kot jih zauzijemo s hrano, vsaj toliko varna kot ta hrana.
Mnogo prehranskih dodatkov pa je pridobljenih s kemijsko sintezo.
Vse prehranske dodatke zelo, zelo temeljito testirajo, preden so odobreni. Zato so te snovi bistveno bolj varne, kot razlicne "naravne", "alternativne" modne muhe, kot je stevija, kombusa, tahebo, noni... in tudi bistveno bolj varne kot na pol pokvarjena hrana.
Kljub temu pa absolutne varnosti ni. Se tako temeljite raziskave ne morejo odkriti skodljivih ucinkmov, ki se pojavijo npr. samo pri vsakem tisocem posamezniku, z dolocenim dednim nagnjenjem in ki uporablja npr. kombinacijo treh kemikalij.
Zato se je dobro E-jem cim bolj izogibati, ne pa pred njimi paranojicno bezati.
Kuhinja je skupno igrišče vseh znanstvenih disciplin
Živjo. Morda malce offtopic....
Aminokisline lahko delimo na tiste, ki jih lahko naš organizem sam sintetizira in na tiste, ki jih moramo zaužiti s hrano. Velja neko splošno prepričanje, da ja za zagotovitev zadostne količine teh aminokislin potrebno uživati meso. Vendar obstajajo ljudje, ki pravijo, da to ni res. Torej, da lahko dobimo te AK s hrano, ki ni živalskega izvora?
Aminokisline lahko delimo na tiste, ki jih lahko naš organizem sam sintetizira in na tiste, ki jih moramo zaužiti s hrano. Velja neko splošno prepričanje, da ja za zagotovitev zadostne količine teh aminokislin potrebno uživati meso. Vendar obstajajo ljudje, ki pravijo, da to ni res. Torej, da lahko dobimo te AK s hrano, ki ni živalskega izvora?
Živila rastlinskega izvora vsebujejo praviloma z redkimi izjemami (stročnice) vsebujejo malo proteinov. Poleg tega je razmerje med aminokislinami neugodno. Da bi dobili vseh zadosti, moramo pojesti večjo količino proteinov. V taki povečani količini beljakovin, bo torej zadosti tudi tiste aminokisline, ki jo je v živilu relativno najmanj. Vseh ostalih aminokislin bo preveč in jih bo telo pokurilo za energijo. To lastnost živil imenujemo biološka vrednost. Pove nam, kolikšen delež beljakovin bomo v resnici lahko izkoristili. Večina žit, sadja in zelenjave ima beljakovine z biološko vrednostjo okoli 50 %. Večje vrednosti imajo stročnice in pa ajda, ki ima proteine z biološko vrednostjo čez 90 %. Biološko vrednost obroka lahko povečamo z mešanjem različne rastlinske hrane, ki ima primankljaj različnih aminokislin. Npr. v pšenici primanjkuje lizina, v stročnicah metionina,...
Spodnja spletna stran prikazuje, kolikšno količino posamičnega živla bi morali pojesti, da bi zadostili dnevnim potrebam po proteinih in po posameznih esencielnih aminokislinah.
Izračun (pa tudi praksa) pokaže, da se da živeti tudi z izključno rastlinsko hrano, če le naše potrebe po proteinih niso prevelike (otroci, športniki, nosečnice) in če uživamo dovolj pestro rastlinsko hrano.
Spodnja spletna stran prikazuje, kolikšno količino posamičnega živla bi morali pojesti, da bi zadostili dnevnim potrebam po proteinih in po posameznih esencielnih aminokislinah.
Izračun (pa tudi praksa) pokaže, da se da živeti tudi z izključno rastlinsko hrano, če le naše potrebe po proteinih niso prevelike (otroci, športniki, nosečnice) in če uživamo dovolj pestro rastlinsko hrano.
Mleko. Če ga prepustimo sobni temperaturi in mlečnokislinskim bakterijam v nekaj dneh dobimo kislo mleko. Iz tekoče surovine za čokolino dobimo neke sorte gel. Krivi so proteini, ki zaradi spremembe pH spremenijo terciarno strukturo. Do tu mi seže. In upam, da nisem fauš. Zanima pa me, kako se spremeni ta struktura...oz. v čemu je razlog povečanje viskoznosti mleka.
Ja, na link sem pa pozabil. Tu je:
http://www.veganhealth.org/articles/protein
http://www.veganhealth.org/articles/protein
koagulacija mleka
Briair, tu je odgovor: http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... islo-mlekobriair napisal/-a:Mleko. Če ga prepustimo sobni temperaturi in mlečnokislinskim bakterijam v nekaj dneh dobimo kislo mleko. Iz tekoče surovine za čokolino dobimo neke sorte gel. Krivi so proteini, ki zaradi spremembe pH spremenijo terciarno strukturo. Do tu mi seže. In upam, da nisem fauš. Zanima pa me, kako se spremeni ta struktura...oz. v čemu je razlog povečanje viskoznosti mleka.