Kdo govori o ukvarjanju s filozofijo?Roman napisal/-a:Nihče ne more znanstveniku preprečiti, da bi se ta ukvarjal tudi s filozofijo. In pozabljaš, da je bila včasih vsa znanost filozofija.
Kriza znanosti
Re: Kriza znanosti
Re: Kriza znanosti
Nihče ne more filozofu preprečiti, da se ukvarja z znanostjo.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Kriza znanosti
He he. Jaz pa sem se tako izogibal taki trditvi. In njenim implikacijam.Roman napisal/-a:Nihče ne more filozofu preprečiti, da se ukvarja z znanostjo.
Re: Kriza znanosti
Verjetno se ne razumeva, kdo govori o ukvarjanju s čimer koli? Sam namreč govorim o razumevanju in ne ukvarjanju.Roman napisal/-a:Nihče ne more filozofu preprečiti, da se ukvarja z znanostjo.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Kriza znanosti
Kaaaj? Je to mogoče? Problemi, si spregledal, da Roman implicira, da filozofija ni znanost?
Mogoče sem pa jaz kaj spregledal.
Mogoče sem pa jaz kaj spregledal.
Re: Kriza znanosti
ZdravaPamet napisal/-a:Kaaaj? Je to mogoče? Problemi, si spregledal, da Roman implicira, da filozofija ni znanost?
Naj se najprej zahvalim za kompliment.
Prav imaš, spregledal sem, da lahko tudi tako beremo Romanov post. Tu vidimo, kako nekaj "od odzadi" določa kako beremo poste sogovornikov. Romana namreč izredno cenim in bi bilo nesramno z moje strani obremenjevati ga s tem, sicer dejstvom, ampak ne tako pomembnim kot je, no vsaj meni, moje zgornje vprašanje? Ker siliti nekoga, da se ukvarja z nečim in spodbuditi nekoga naj razmišlja/razume nekaj, ni isto. Konec koncev si tudi sam bil zelo kritičen do prispevkov v parlamentu ob zadnjem izlivu javnih mnenj. Tu bi sicer stopil v bran humanistom in družboslovcem, čas odmerjen za razpravo je za znanstvenike teh ved sramotno prekratek. Sam bi rabil pet minut, da povem zgolj kaj je neoliberalizem s tem, da se gurujev te ideologije tudi dotaknil ne bi. Bolje, da sploh niso govorili. Na nek način pravzaprav legitimirajo početje vlade. To instan sranje s katerim smo zbombardirani, od raznih tvitov, sporočilc, podobic, slikic, znakov do WTF-jev, nujnih zakonov, postaja govorica današnjice. In tu pridemo do paradoksa današnje družbe, ko imamo po eni strani neverjeten dostop od informacij, katere tudi sprejemamo, po drugi strani pa vedno manj znanja/razumevanja družbene resničnosti. Vpijemo v tri krasne. Tu se mogoče ne strinjam z Žižkom oziroma njegovim pozitivnim stališčem do nekih "gibanj" zavzemimo parke, plešimo po cerkvah ... Tisto, kar je po moje potrebno storiti ni da demonstriramo in "hudiču" govorimo kako, da je "hudič" - "On" to ve - temveč je potrebno utihniti, zginiti z ulic, pobrati se v šole in terjati znanje (zdaj pa seveda ideologije), ali da nas naučijo, da v "nulo" obvladamo finance, ekonomijo, vsi (tudi naravoslovci), ne zgolj njih nekaj procentov in postanemo uspešni, bogati, lepi kapitalisti, ali pa, to smer bi sam predlagal, da se izobrazimo in začnemo vzpostavljati neko novo paradigmo družbene resničnosti, kjer bo recimo, če sem banalen, kraja resnično eksces, izjema ... in ne pravilo. To da utihnemo bi imelo še vsaj en efekt. Ampak naj ne bom predolg ... mogoče kasneje.
Nič nisi spregledal.Mogoče sem pa jaz kaj spregledal.
ZdravaPamet, prijatelj moj, ves čas te nameravam vprašati, kaj si sploh želel reči s tistimi "nepismeni naravoslovci"?
Re: Kriza znanosti
Seveda filozofija ni isto kot znanost, saj bi sicer ne prišlo do osamosvajanja znanosti, najprej naravoslovja, nazadnje psihologije in sociologije. Filozofiji potem ostane samo še - filozofija, ampak ne več v tako širokem in vseobsegajočem smislu, ne kot neoprijemljiva ljubezen do modrosti.
In ali ukvarjanje ne vključuje razumevanja? Ali ima ukvarjanje s čim kak smisel, če se ne potrudiš to razumeti? In ali je razumevanje že nujno pravilno oziroma ustrezno?
In ali ukvarjanje ne vključuje razumevanja? Ali ima ukvarjanje s čim kak smisel, če se ne potrudiš to razumeti? In ali je razumevanje že nujno pravilno oziroma ustrezno?
Re: Kriza znanosti
Jaz ne trdim, da je folozofija isto kot znanost, temveč da je filozofija ena od ved znanosti, tako kot je to tudi fizika. To da zgolj nekaterim vedam podeliš status znanstvenosti je povsem arbitrarno.Roman napisal/-a:Seveda filozofija ni isto kot znanost, saj bi sicer ne prišlo do osamosvajanja znanosti, najprej naravoslovja, nazadnje psihologije in sociologije.
Ja, pa saj filozofiji je vedno ostajala zgolj filozofija. Če pa tu ciljaš na hegemonizem filozofije pred nastankom moderne objektivne znanosti, pa ti dam sevada za prav, vendar bogu hvala, da se je prekinilo s tem hegemonizmom.Filozofiji potem ostane samo še - filozofija, ampak ne več v tako širokem in vseobsegajočem smislu, ne kot neoprijemljiva ljubezen do modrosti.
No, zgoraj bi moral biti natančnejši filozofiji seveda ostane tudi ne-filozofija.
In ali ukvarjanje ne vključuje razumevanja?
Seveda ga, tega tudi nisem nikjer zanikal. Vendar lahko nekaj razumeš pa ne, da se ukvarjaš s tem. Recimo ti fiziko (sicer ugibam, lahko da se, ampak ...).
Ne, vendar zopet, tega nikjer nisem trdil.Ali ima ukvarjanje s čim kak smisel, če se ne potrudiš to razumeti?
Ne. No, seveda za fiziko to velja. Ne moreš trditi, da razumeš fiziko, če je tvoje razumevanje nepravilno. Svoje razumevanje vsakokrat preveriš z eksperimentom. Vendar, obstajajo področja s katerimi se tudi ukvarja znanost in kjer je težko govoriti o pravilnosti oziroma nepravilnosti, recimo ekonomija, medicina, biotehnologije, agronomija, kjer se lahko zgodi, da četudi razumeš se lahko tvoja odločitev (čez čas) izkaže za nepravilno.In ali je razumevanje že nujno pravilno oziroma ustrezno?
Poudarek je drugje. Naj podam primer iz ekonomije. Naj izpadem še tak analfabet moram priznati, da sem za šele pred dnevi, ko sem prebral naslednji čalnek (http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... apitalizem) slišal za Black-Scholesovo enačbo. Matematik, fizik jo bo zlahka razumel (parcialne diferencialne enačbe), ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu? Ali je res povsem samoumevno, da živimo znotraj sistema, kjer ima neka enačba takšno moč, da lahko v ekonomskem in političnem smislu potrese celotno Evropo, če pustim ostale pri miru. (Seveda, dodajmo temu še neke izvedene finančne mehanizme - "čista (neo)liberalna matematika" ...). Opazil si, da imamo tu opravka z ideologijami. Znanja o/razumevanja le teh pa nekdo ne pridobi s srednješolskimi predmeti, ki obravnavajo humanistiko in družboslovje.
No, in moja želja je, da bi vse to poznalo, ne ukvarjalo se s tem, razumelo, čim večje število ljudi.
Re: Kriza znanosti
"E=MC2
To je bila pomankljiva enačba, kar se me je tikalo. Nekje tam bi moral biti Z za zavedanje- brez česar E in M in c, ki je bil matematična konstanta, ne bi mogli obstajati."
Kurt Vonnegut: Zajtrk prvakov. Lj. Sanje 2010. str.234.
Ampak fiziki o zavesti nočejo nič vedeti,saj je družboslovje za njih kargo kult znanosti. Zavest je nezavedno fizike.
To je bila pomankljiva enačba, kar se me je tikalo. Nekje tam bi moral biti Z za zavedanje- brez česar E in M in c, ki je bil matematična konstanta, ne bi mogli obstajati."
Kurt Vonnegut: Zajtrk prvakov. Lj. Sanje 2010. str.234.
Ampak fiziki o zavesti nočejo nič vedeti,saj je družboslovje za njih kargo kult znanosti. Zavest je nezavedno fizike.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Kriza znanosti
Agata, gospod, ki ga citiraš, očitno ne ve, kaj hitrost JE! Da ne govorim še kaj več.
Re: Kriza znanosti
Zdrava pamet- tudi ti zanikaš sam sebe?
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Kriza znanosti
Daj, agata, zahtevati, da bi morala biti zavest prisotna v enačbi ... je jako neznanstveno. Kje pa je nezavest?
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Kriza znanosti
Morda pa je čas, da fiziki začnejo pisati enačbe, ki bodo psihološko in estetično prijetne pisateljem. Samo ne vem, če potem še lahko računamo na GPS, recimo.
Re: Kriza znanosti
Gornji stavek (subjekt je pomembnejši od države, ali obratno: država je pomembnejša od subjekta) - odlično odraža odsotnost družboslovnega znanja.Motore napisal/-a:Ne seveda nisem mislil popolnoma izključit subjektivnosti (za nekatere odločitve je pomembna), izključil bi jo pa predvsem v osebnih odnosih med poslanci, strankami, pač kjerkoli kjer se misli, da je subjekt pomembnejši od države.
Prav tako je napačna tudi trditev, da je proces mišljenja pri naravoslovcih "boljši".
Kajti:
potrebno je upoštevati oboje, del (državljan) in celoto (država).
V določenih situacijah ima prednost celota (če človek premine, kaj koristi ohranjena roka?).
V drugih situacijah ima prednost del (država ne sme posegati v "temeljne pravice"; država je umetna tvorba, fizična oseba je realnost).
Kakšno je pravilno razmerje, učijo različne discipline, tudi pravo.
Gornje začetne napačne ideje pomenijo nepoznavanje dognanj, s katerimi so razpolagali že st.gr. filozofi. - Očitno gre danes pač za hude posledice ne-klasične izobrazbe.
Vsekakor je institut "država" preresna zadeva, da bi jo prepustili ozkogledim, nefleksibilnim in abstraktno-formalnim naravoslovcem.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Kriza znanosti
Rock napisal/-a:Vsekakor je institut "država" preresna zadeva, da bi jo prepustili ozkogledim, nefleksibilnim in abstraktno-formalnim naravoslovcem.
Rock, ti pa si en šaljivec. A te v resničnem življenju jemljejo resno?