Kvazinaravoslovec, si kje poleg cvetke opazil tudi bika Ferdinanda?shrink napisal/-a:Ne, životinjsko carstvo prepuščam nedeljskim pravnikom.Rock napisal/-a:Si kje poleg cvetke opazil tudi bika F.?
Kriza znanosti
Re: Kriza znanosti
Re: Kriza znanosti
Nedeljski pravnik (ki ne razume in ne razume, da je zgolj sam kvazi) še vedno ne dojame, da zgolj sam vidi životinjsko carstvo.Rock napisal/-a:Kvazinaravoslovec, si kje poleg cvetke opazil tudi bika Ferdinanda?shrink napisal/-a:Ne, životinjsko carstvo prepuščam nedeljskim pravnikom.Rock napisal/-a:Si kje poleg cvetke opazil tudi bika F.?
Re: Kriza znanosti
Naj ti razkrijem poanto:shrink napisal/-a:Nedeljski pravnik (ki ne razume in ne razume, da je zgolj sam kvazi) še vedno ne dojame, da zgolj sam vidi životinjsko carstvo.
če ni bikca, tudi ni cvetlice.
A naj bo tu dovolj.
Re: Kriza znanosti
Ne, ne, nedeljski pravnik, spet ne razumeš: životinjsko carstvo je tvoja cvetka.Rock napisal/-a:Naj ti razkrijem poanto:shrink napisal/-a:Nedeljski pravnik (ki ne razume in ne razume, da je zgolj sam kvazi) še vedno ne dojame, da zgolj sam vidi životinjsko carstvo.
če ni bikca, tudi ni cvetlice.
A naj bo tu dovolj.
Re: Kriza znanosti
Roman- to je impliciral Zdrava pamet, v trditvi, da bi bilo neznanstveno., če bi v formulo zapisali zavest (pa ne trdim, da je to mogoče).
Sicer pa se Zdrava pamet moti- ne le da zavesti ni mogoče vključitiv formulo, nasprotno -v njej je vselej že prisotna, samo zapisana ni, oz je ni mogoče prevesti v formulo, a to še ne pomeni, da je njena vloga pri enačbi pojasnjena. Ali drugače, še bolj radikalno- zaradi tega, ker njena vloga ni pojasnjena, pomeni, da enačba ni objektivna. ( t.j. neodvisna od fizikove zavesti)
Kot so nekoč rekli Stari- čutila nas varajo, svet, ki ga vidimo je morda iluzoren in proizvod našega očesa.
Sicer pa se Zdrava pamet moti- ne le da zavesti ni mogoče vključitiv formulo, nasprotno -v njej je vselej že prisotna, samo zapisana ni, oz je ni mogoče prevesti v formulo, a to še ne pomeni, da je njena vloga pri enačbi pojasnjena. Ali drugače, še bolj radikalno- zaradi tega, ker njena vloga ni pojasnjena, pomeni, da enačba ni objektivna. ( t.j. neodvisna od fizikove zavesti)
Kot so nekoč rekli Stari- čutila nas varajo, svet, ki ga vidimo je morda iluzoren in proizvod našega očesa.
Re: Kriza znanosti
Agata, psihologija ni ravno tvoja močna stran, sodeč po tem kar si napisala.agata napisal/-a:Roman- to je impliciral Zdrava pamet, v trditvi, da bi bilo neznanstveno., če bi v formulo zapisali zavest (pa ne trdim, da je to mogoče).
Sicer pa se Zdrava pamet moti- ne le da zavesti ni mogoče vključitiv formulo, nasprotno -v njej je vselej že prisotna, samo zapisana ni, oz je ni mogoče prevesti v formulo, a to še ne pomeni, da je njena vloga pri enačbi pojasnjena. Ali drugače, še bolj radikalno- zaradi tega, ker njena vloga ni pojasnjena, pomeni, da enačba ni objektivna. ( t.j. neodvisna od fizikove zavesti)
Kot so nekoč rekli Stari- čutila nas varajo, svet, ki ga vidimo je morda iluzoren in proizvod našega očesa.
Zavest je zapisana v naših možganih in nikjer drugje!
Tvoj problem pa je, kaj si ti predstavljaš/razumeš pod termin zavest.
Govoriš o enačbah zavesti, hkrati pa pozabljaš oziroma se ne zavedaš, da je zavest relativna torej vezana na trenutna čutenja tvojih čutil.
Agata, zavest je vedno proizvod naših možganov glede na pretekla spoznanja in trenutna čutenja, torej je vezana na trenutek časa.
Iluzija pa je izkrivljena domišljija oziroma kristalna krogla v kateri lahko vidiš stvari, ki jih ni.
Lep dan...
Re: Kriza znanosti
Pazi na preostalo spodnjo glavo!Rock napisal/-a:Trapasti kvazinaravoslovec, ne govori o dvojniku - ali te pravniški forum ni dovolj podučil, da je Rock kot zmaj s 4 glavami?
Lep dan...
Re: Kriza znanosti
Nisem hotel citirati vsega, kakor GJ, pa sem se odločil za zadnji stavek, ki je morda najbolj jasen. Najprej, ne varajo nas čutila, ampak čuti, oziroma zaznave. Oči proizvajajo zgolj samo živčne signale. Pa še čuti nas varajo včasih, včasih pa ne. Kako torej presoditi, kaj vidimo prav? Se res samo motimo? Kaj meniš?agata napisal/-a:čutila nas varajo, svet, ki ga vidimo je morda iluzoren in proizvod našega očesa.
Re: Kriza znanosti
Pravzaprav ja, ves čas se samo motimo. Vendar, motimo glede na kaj? Ko si odgovoriš na to vprašanje ugotoviš, da imaš /imam (tu paziva na ednino, verjamem da razumeš zakaj) pravzaprav vedno prav. Presojamo zgolj na podlagi neke refernce, neke točke/vsebine/rezultata, ki nam služi kot referenčna točka. Ta pa je vedno arbitrarna.Roman napisal/-a:Nisem hotel citirati vsega, kakor GJ, pa sem se odločil za zadnji stavek, ki je morda najbolj jasen. Najprej, ne varajo nas čutila, ampak čuti, oziroma zaznave. Oči proizvajajo zgolj samo živčne signale. Pa še čuti nas varajo včasih, včasih pa ne. Kako torej presoditi, kaj vidimo prav? Se res samo motimo? Kaj meniš?agata napisal/-a:čutila nas varajo, svet, ki ga vidimo je morda iluzoren in proizvod našega očesa.
Re: Kriza znanosti
Da, ampak to velja le na povsem strogo teoretični ravni.problemi napisal/-a:Pravzaprav ja, ves čas se samo motimo. Vendar, motimo glede na kaj? Ko si odgovoriš na to vprašanje ugotoviš, da imaš /imam (tu paziva na ednino, verjamem da razumeš zakaj) pravzaprav vedno prav. Presojamo zgolj na podlagi neke refernce, neke točke/vsebine/rezultata, ki nam služi kot referenčna točka. Ta pa je vedno arbitrarna.
Za prakso zadostujejo približki. (Na primer iz sveta matematike: za astronomske potrebe zadostuje pi na četrto decimalko.)
Re: Kriza znanosti
Bolj me zanima ali se boš strinjal s trditvijo, ki sledi iz tistega kar sem napisal? Namreč sledi: (Vsaka) dogma je (z)mota*.Rock napisal/-a:Da, ampak to velja le na povsem strogo teoretični ravni.
Za prakso zadostujejo približki. (Na primer iz sveta matematike: za astronomske potrebe zadostuje pi na četrto decimalko.)
*mota; v igri s kartami, imenovani briškula, pomeni "dovoljeno varanje". Tudi takšno branje ni v (veliki) zmoti.
Re: Kriza znanosti
V astronomiji smo že malo dalj prišli. Ločna sekunda / "/je 2*10^-5 je bila nedosegliva v času brez teleskopa, sedaj redno merimo /mas/ (mili arc second), kar je mili ločna sekunda, so pa že tudi meritve reda velikosti /mumas/ (micro arc second) ali mikro ločna sekunda.Rock napisal/-a:problemi napisal/-a:...
Za prakso zadostujejo približki. (Na primer iz sveta matematike: za astronomske potrebe zadostuje pi na četrto decimalko.)
Na koncu se ti mora krog zaključiti tako precizno, pri tem moraš nujno upoštevati splošno relativistične pojave. Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Hipparcos in http://en.wikipedia.org/wiki/Gaia_mission
Že sedaj lahko merijo lastno gibanje npr. M31, glej http://arxiv.org/abs/1205.6863
Re: Kriza znanosti
Če je moja šibka stran psiha, potem je tvoja GJ, logika- Kdo pa napiše enačbo, če ne človek z zavestjo- ki je po tvojih besedah nezanesljiva. Kako je lahko potem nekaj aksiomatičnega produkt iluzorne in arbitrarne zavesti?
še enkrat preberi mojo povezavo enačbe z zavestjo in jo beri malce širše.
Roman- naša čutila (možgani) določajo kako in kaj vidimo in ne le "zunanji" svet.
še enkrat preberi mojo povezavo enačbe z zavestjo in jo beri malce širše.
Roman- naša čutila (možgani) določajo kako in kaj vidimo in ne le "zunanji" svet.
Re: Kriza znanosti
Logika tudi.agata napisal/-a:Če je moja šibka stran psiha
Zavest ni dovolj, razum ni dovolj, mora biti še metoda.Kdo pa napiše enačbo, če ne človek z zavestjo- ki je po tvojih besedah nezanesljiva.
Možgani se brez zunanjega sveta in čutov sploh ne razvijejo.Roman- naša čutila (možgani) določajo kako in kaj vidimo in ne le "zunanji" svet.
Re: Kriza znanosti
Uhh... Agata... Naj ti bo:agata napisal/-a:Če je moja šibka stran psiha, potem je tvoja GJ, logika- Kdo pa napiše enačbo, če ne človek z zavestjo- ki je po tvojih besedah nezanesljiva. Kako je lahko potem nekaj aksiomatičnega produkt iluzorne in arbitrarne zavesti?
še enkrat preberi mojo povezavo enačbe z zavestjo in jo beri malce širše.
Roman- naša čutila (možgani) določajo kako in kaj vidimo in ne le "zunanji" svet.
Logika... Praviš:
Kako je lahko nekaj prisotno, če ni tudi zapisano? Mar materija ni zapis energije? Tvoji možgani so zapis oziroma zaporedje molekul in atomov, kajne?ne le da zavesti ni mogoče vključitiv formulo, nasprotno -v njej je vselej že prisotna, samo zapisana ni,
Agata, kaj pa je zapis enačbe? Vidim, da si se tudi matematike bala, saj še danes ne razumeš pomena enačb. Enačbe služijo človeku, so le pripomoček k njegovemu razumevanju. In prav abstraktna moč dojemanja posameznika je tista, ki razlikuje med iluzijo in stvarnostjo.
Kaj je zate širina? Daj da preberemo zapis tvoje zavesti definicije "širine" !
Lep dan...