Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:Spet sva pri resnici.
Omenjava resnico. Vprašanje bližine ostaja odprto.
Ne, omenjaš jo ti, sam sem ti predlagal skladnost.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Videti je tvoje čudenje, ki verjetno izhaja iz prepričanosti, da kar je bilo mogoče spoznati je bilo spoznano in takšna spoznanja so zapisana v simbolih in znakih, iz katerih je mogoče neodvisno rekonstruirati spoznanja, ki delujejo na predvidljiv način v našem svetu.
Nikjer nisem trdil, niti nisem takega mnenja, da je
resnica spoznatna, niti da bi bila vsa že zapisana ali spoznana. Tudi ne gre za čudenje. Ljudi, ki delijo zgornje prepričanje, namreč razumem in se jim ne čudim.
Torej, spet govoriš o resnici, res je, nikoli nisi trdil tega kar tukaj izpostavljaš vendar, tudi jaz ti tega nisem očital.
Roman napisal/-a:
Skratka, tvoja vera je tebi skrita ...
Traparija.
... saj je za skeptika precej neobičajno, da govori o resnici ...
Še ena. Zakaj skeptik ne bi bil upravičen govoriti o resnici?
Lahko, samo je zame precej neobičajno, saj celotno naše znanje bazira na domnevah, ki jih gradimo od spodaj navzgor, kot da bi bilo mogoče vplive od zgoraj navzdol zanemariti ali celo kot vplivov od zgoraj navzdol sploh ne bi bilo.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... čeprav bi lahko ali celo moral govoriti o skladnosti.
Kateri skladnosti? Skladnosti med čim in čim?
Skladnost med dogajanjem in referenco, saj skladnost zahteva referenco, referenca zahteva delitev, a ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Veš, menim, da dostop do dejanskosti, razumevanje dejanskosti, je mogoče samo, če imamo komplementarne opise dejanskosti.
Narobe.
Zakaj?
Roman napisal/-a:
Opise je treba preizkusiti, dokler tega ne narediš, so prazni, pa naj so še tako, khm, komplementarni.
Seveda, kako pa bi drugače gradil referenco?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Recimo, da preoblikujeva tvojo misel: "Kaj te nič ne skrbi, kako te tvoja vera odvrne od skladnosti?", vprašanje postane skoraj nesmiselno, a ne?
Tako se kaže komplementarnost?
Sploh ne razumem, kako si prišel do tega vprašanja.
Roman napisal/-a:
V nesmislu? Nesmisel je po tvoje dostop do dejanskosti?
Če nesmisel razumeš, kot nekaj, kar je v nasprotju z logiko ali nekaj kar nima možnosti za uspeh, oba pomena vključujeta nas in dejstvo je Russelov paradoks brivca, kot tudi Kurtova izjava: "Ni me mogoče dokazati."
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Temelje dejanskosti ni materija, materije ni, temveč materija se pojavi šele na določeni stopnji.
To verjameš.
Seveda, ti ne verjameš tega?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
V dejanskosti ni objektov, ni delov, vse je povezano z vsem, zmeraj je samo celotno Vesolje.
Očitno te protislovnost tega, kar si povedal, ne moti.
Boš ti izpostavil protislovnost da bomo videli, kako in kaj?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Prihodnost je odprta, ni determinirana, ni samovoljna in se kreira. Odprtost prihodnosti, pomeni v bistvu potencial, na podlagi katerega se kreira sedanjost, ki pa ni poljubna, vendar tudi ni determinirana.
Naj k temu verzu dodam še misel: Sedanjost ustvarja preteklost.
To misel boš moral pojasniti, saj boš?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Recimo, tudi mi nismo predvidljivi v naših dejanjih ...
Nekateri ljudje so zelo predvidljivi.
Res je, vendar zelo predvidljivi, še ne pomeni, zmeraj predvidljivi, sploh pa ne, da ne bi imeli drugih možnosti.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... vendar ne moremo biti povsem samovoljni ...
Menim, da sploh ne moremo biti samovoljni ali celo svobodni. Ampak tvoja ideologija to drugače tolmači.
Recimo, vendar pustiva to zaenkrat.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... če natančno pogledamo, smo vsak dan drugačni in vsak je drugačen od vseh ostalih.
In kaj naj bi iz tega sledilo?
Evolucija, dogajajoča se kreativnost.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Torej, ko govoriš o skladnosti ...
Ne, ti govoriš o skladnosti. Vprašal sem te, kaj naj bi bilo skladno s čim. Brez tega ne morem naprej odgovarjati.
Recimo, skladnost med opisi in doživljanjem narave, lahko tudi skladnost med simboli in občutji.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Tudi teisti zanikajo trditve drugih teistov, ravno tako, ateisti zanikajo trditve drugih ateistov, posledice takih dejanj, so lahko usodne in tragične tako za ene, kot za druge.
Sva spet tam? Dejal si, da ateist zanika nekaj, česar ne more zanikati.
Kje sva, pri nespoznatnem?