Ločimo lahko vsaj tri faze razvoja vrst.
Za prvo fazo je značilna prepotrebna ekspanzija v okolju. Razmerje se vseeno nagiba k prirastu, kljub veliki umrljivosti. Za drugo fazo je značilna uravnoteženost med prirastom in umrljivostjo. Tej stabilnosti zelo kmalu sledi prevoj, kjer se prej omenjeno razmerje začne nagibati v korist umrljivosti. Slednje sledi predvsem iz povečane kvalitete življenja, gledano skozi prizmo prepoznavanja zaviralcev razvoja vrste (dograjeni imunski sistem) in posledično povečane ponudbe življenjskega okolja
. Hipotetično lahko zapišem, da je vsaka vrsta že v startu obsojena na izumiranje.
