Ali imamo ljudje dušo?
Niti najmanj. Vsaj ne več kot ti.Vedež napisal/-a:Preobremenjen si s pojmom časa.
Ne govoriš o celotni dirki. Ne moreš. Si namišljeni gledalec namišljene dirke, o kateri trdiš, da je igra.Medtem, ko jaz govorim o celotni dirki, ti gledaš postanek v boksu in si zamrznil trenutek.
Tudi paradoks gibanja je namišljen. Sploh ne gre za paradoks.Se avto kdaj premakne iz njega?
Bi se dalo o tvoji igri zvedeti kaj več? Prosim odgovori na kakšno vprašanje.
Kdo je ustanovitelj te igre, če ga ima?
Kako da samo ti govoriš o življenju kot o igri? Nobenega drugega še nisem srečal, ki bi o tem znal kaj povedati.
Zakaj se noben ne strinja z življenjem, kot z igro. Rekel si, da jo igramo vsi, ampak kaže, da noben na tem forumu ne misli tako.
Še vedno mi nisi odgovoril. Koliko oseb se strinja s tvojo teorijo? (jaz se z njo osebno ne strinjam)
Če rabiš drugačno razlago povej.
Ta teorija je samo tvoja, samo ti govoriš o njej. Morda pa te muči, ker sem rekel da je to teorija. Najbrš imaš prav in je samo hipoteza.
LP
Kdo je ustanovitelj te igre, če ga ima?
Kako da samo ti govoriš o življenju kot o igri? Nobenega drugega še nisem srečal, ki bi o tem znal kaj povedati.
Zakaj se noben ne strinja z življenjem, kot z igro. Rekel si, da jo igramo vsi, ampak kaže, da noben na tem forumu ne misli tako.
Še vedno mi nisi odgovoril. Koliko oseb se strinja s tvojo teorijo? (jaz se z njo osebno ne strinjam)
Če rabiš drugačno razlago povej.
Ta teorija je samo tvoja, samo ti govoriš o njej. Morda pa te muči, ker sem rekel da je to teorija. Najbrš imaš prav in je samo hipoteza.
To je citirano z wikipedije. Lahko temu nasprotuješ? To hipotezo si si ti zamislil in zdaj jo posreduješ naprej. S tem so se in se še vedno ukvarjajo misionarji. Širijo vero, brez vseh dokazov. Tvoja je ravno tako verjetna (malo manj), kot vera v boga. Z eno samo razliko. V boga verjame veliko več kot polovica prebivalstva, v življenje kot igro (če to imenuješ drugače povej) pa samo Vedež.Nižjo stopnjo zaupanja kot teorija ima v znanosti hipoteza. Hipoteza je lahko povsem nepreverjena in plod intuicije.
LP
Ni ga junaka pod Soncem, ki bi to lahko storil..Vedež napisal/-a:Povem le to kako jaz vidim urejenost in mi ni še nihče povedal kako drugače naj bi bilo res, da bo razumljivo in bom rekel, da ima prav.
In vendar se imam za optimista!
Nihče te ne more razsvetliti, ker vidiš le to kar hočeš!
Iz česar sledi, da imaš le ti svoj prav..
Tukaj ti res ne more nihče pomagati, pa naj si še tako močno želi (želim)..
Oči so tiste, ki ne vidijo...
Ušesa so tista, ki ne slišijo...
In razum/jezik je tisti, ki vidi in govori...
Lahko noč..
To si ti rekel. Govorim o življenju kot takem. Ni znanstvenika na Zemlji, ki bi znal povedati kaj je življenje, a hkrati jih mnogo nasprotuje, da duša ne obstaja (ker za njih pač ni o njej materialnega dokaza). Ko se to zavrti v krog prideš do plitkega spoznanja, da nikomur ni pravzaprav mar, da bi kaj o življenju resnično vedel.Kako da samo ti govoriš o življenju kot o igri?
V znanstveno raziskovalnih centrih se s to temo ne ukvarja nihče, saj za znanost to pač nima pomena.
V nasprotni smeri se ljudje zatekajo k raznim religijam. Ravno zaradi tega, ker iščejo tolažbo in odgovore na svoja vprašanja (mnogokrat so ta vprašanja: Kaj je življenje? Kdo pravzaprav sem? Kje je moja duša? Zakaj ne vidim Boga? Kdo je Bog? Kakšen je? Ali sploh obstaja? Kakšna so pravila Igre?), ki pa jih mnogi niti ne zastavijo, temveč le sprejmejo določeno vero.
Človeštvo mora preiti iz "verjeti" na "vedeti". Če hočeš vedeti, se moraš učiti. To je razlika.
Igre se nisem izmislil jaz. Igra obstaja odkar obstaja vesolje.
Hvala na komplimentu.Nobenega drugega še nisem srečal, ki bi o tem znal kaj povedati.
Sicer pa niti nisi raziskoval v tej smeri. Ko boš (če boš) kdaj začel, boš srečal tudi ljudi, ki ti bodo o Igri znali več povedati. Še prej pa boš moral biti na to dobro pripravljen. 
Natanko s tem se ukvarja znanost. Vendar pa zadeve niso tako enostavne. Narobe "vedeti" je namreč mnogo slabše kot narobe "verjeti".Vedež napisal/-a:Človeštvo mora preiti iz "verjeti" na "vedeti". Če hočeš vedeti, se moraš učiti. To je razlika.
V prepričanju, da nekaj vemo, si pogosto s tistim hočemo olajšati življenje in začnemo naprimer graditi mostove preko širokih rek. In ti se lahko tudi podrejo, če je naše "vedeti" napačno, in s tem smo lahko krivi za smrt ljudi, ki so bili na mostu, ko se je ta podrl. V prepričanju, da "lahko samo verjamemo, da se most ne bi podrl", običajno ne gremo graditi mostov, oziroma se v skrajnem primeru zavedamo tveganja in smo pri gradnji in uporabi primerno previdni in ves čas preverjamo stanje mostu.
Tako se pravilnost "vedeti" preizkuša s pravilnostjo "napovedovanja", medtem ko pravilnosti "verjeti" ne moreš preizkusiti.
Seveda pa se ne učimo samo tako, da stvari preizkušamo, pač pa nam svoje znanje posredujejo tudi učitelji. Dobri učitelji svojim učencem ne razložijo le tega, kar vedo, pač pa tudi, kako so to, kar vedo, preizkusili. Ostalo prepustijo presoji učenca in so pripravljeni razmišljati o vprašanjih učencev.
Slabi učitelji ne le, da ne povedo, kako so preizkusili stvari, ki jih vedo, pač pa celo o stvareh, ki jih zgolj verjamejo, govorijo prepričljivo, kot da bi o njih vse vedeli. Še sreča, da ne govorijo o tem, kako zgraditi most čez reko....
Zgodi se pa lahko tudi to, da se nauki dobrega učitelja tolmačijo še na dva načina:
kot nauki brez pravega pomena ali pa kot narobe razumljeni nauki, z drugimi besedami: ko prvotni nauk izgubi pomen, učenci pa prenašajo nepravilne besede iz roda v rod.
Še sreča, da niso vsi učenci enaki in da znajo nekateri naprej preskušat stvari, ki jih je rekel in preizkusil učitelj.
Zares vedeti, da bo most zdržal ne more noben znastvenik na svetu. Lahko le predvideva na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral.
Resnično vedeti ali verjeti, da veš? To lahko vprašaš mene, lahko pa isto vprašam tudi tebe.
kot nauki brez pravega pomena ali pa kot narobe razumljeni nauki, z drugimi besedami: ko prvotni nauk izgubi pomen, učenci pa prenašajo nepravilne besede iz roda v rod.
Še sreča, da niso vsi učenci enaki in da znajo nekateri naprej preskušat stvari, ki jih je rekel in preizkusil učitelj.
Zares vedeti, da bo most zdržal ne more noben znastvenik na svetu. Lahko le predvideva na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral.
Resnično vedeti ali verjeti, da veš? To lahko vprašaš mene, lahko pa isto vprašam tudi tebe.
S pojmom "vedeti" ne mislim na "videti v prihodnost". Znanstvenik lahko pozabi upoštevati določene okoliščine, ki bistveno vplivajo na stabilnost mostu. Navsezadnje tudi ne more izključiti delovanja nadnaravnih sil. Lahko pa se določenih okoliščin tudi zaveda, vendar ima o njihovem vplivu napačno "vedenje". Tu je bistvena razlika.Vedež napisal/-a:Zares vedeti, da bo most zdržal ne more noben znastvenik na svetu. Lahko le predvideva na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral.
Resnično vedeti ali verjeti, da veš? To lahko vprašaš mene, lahko pa isto vprašam tudi tebe.
Zaradi mene lahko namesto "vedeti" uporabljava tudi izraz "predvidevati na podlagi izkušenj". Zdaj je na dlani razlika med "vedeti" in "verjeti" - pri "verjeti" imamo premalo izkušenj, da bi lahko predvidevali - čeprav se dokaj pogosto zlasti pri tistih, ki so neizkušeni v predvidevanju, hitro pojavi mnenje, da imajo dovolj izkušenj, da lahko predvidevajo.
Mogoče bi lahko sestavil takle slovarček:
Vem, da se bo dogodek A zgodil = Na podlagi izkušenj predvidevam, da se bo dogodek A zgodil.
Verjamem, da se bo dogodek A zgodil = Mislim, da se bo dogodek A zgodil, čeprav tega ne morem predvidevati na podlagi izkušenj.
Verjamem, da vem, da se bo dogodek A zgodil = Mislim, da na podlagi izkušenj predvidevam, da se bo dogodek A zgodil, čeprav tega ne morem predvidevati na podlagi izkušenj (ki jih imam s svojim predvidevanjem na podlagi izkušenj).