Ja, GJ, kot ponavadi imava težave z jezikom, ne govoriva namreč istega.
GJ napisal/-a:Kako to misliš začel teči čas?
Pridružujem se tistim, ki menijo, da se je nekoč čas začel, pred tem pa ga ni bilo. Za razliko od drugih, ki menijo, da je čas neskončen, da se ni začel in se ne bo nehal. S to sliko imam določene probleme, prapoka nekako ne znam umestiti v pogled z neskončnim časom.
Tukaj se ne strinjaš sam s seboj!
Zakaj tako misliš?
Čas je vendar abstrakten
Samo, če meniš, da gre za pojem, ki je samo v človeških (pa najbrž tudi nekaterih živalskih) glavah. Jaz menim, da je čas objektiven, torej nikakor ne abstrakten, in teče neodvisno od tega, ali ga kdo zaznava.
ker je dimenzija
Ne, ni dimenzija, je osnovna naravna količina.
torej ni mogel začeti teči
Zakaj ne?
ali pa kar postati konkreten iz nič
Hm, za to nimaš nikakršnih dokazov. Zakaj ne? Če je nastalo iz nič vse vesolje, lahko velja enako tudi za čas. Iz česa naj bi torej nastalo vesolje?
Tudi energija kot konkretna dimenzija je abstraktna, šele pri njeni obliki lahko govoriva o konkretnosti!
Se pravi, da naj bi (najbrž po Aristotelu?) oblika bila tista, ki substanco premakne iz možnosti v resničnost? Naj bi po tvojem abstraktno predhajalo konkretnemu?
Tale tvoja razlaga je precej podobna grški o Kaosu.
Sploh ne. Vesolje ni nastalo z ureditvijo nereda.
Torej ne verjameš v osnovni zakon energije, ki govori o akciji in reakciji?
Ta zakon pravzaprav velja za maso. Verjamem, ampak za to mora masa obstajati. Dokler je ni, o zakoni nima smisla govoriti.
Vsaka akcija ima svoj pomen, ker drugače ni mogoče govoriti o reakciji!
Reakcija ni odgovor pomenu, ampak akciji. Nima vsaka akcija pomena. Pomen pomena je nasploh hudo pretiran, človek je v resnici obseden s pomenom (in smislom), kar pripelje do marsikaterega nesporazuma, celo do hudih besed in dejanj.
Če ta zakon ne velja, potem ne moremo govoriti o obstoju evolucije ampak o stvarjenju!
Ta sklep ni dober. Pravzaprav bi moral biti ravno nasproten: samo stvarjenje je lahko v tvojih besedah reakcija na akcijo stvarnika.
Drži pa, da je razsežnost pomena akcije nam dobro skrita!
Ti meniš, da pomen je, jaz, da ga ni. Tudi skritega ne.
Govoriva vendar o tistih vrstah zakonov, ki niso nujno fizikalni
Takih zakonov ne poznam. Če se v katerikoli zakon spustiš dovolj globoko, prideš do fizike.
Ta zakon ni nikjer zapisan vendar obstaja in velja ne glede na konkreten obstoj njegovega zapisa v vseh vesoljih povsem enako!
Ne, tega zakona ni. Narava je konkretna in partikularna. Mnenja, teorije, zakoni, to so človeški izdelki brez samostojnega bivanja. To je pač moje mnenje.
a)Če je "tam" abstrakten in prvobiten lahko rečemo, da je na začetku bila "tam" le energija.
"Tam" je po mojem videnju konkreten. Ja, začel se je z energijo, ki pa je bila na začetku eno s prostorom-časom in vsemi svojimi (konkretnimi) atributi, da se ne ponavljam preveč.
Dolgoročno gledano pa abstraktno pa ne more popisovati abstraktnega saj ni konkretno, da bi to udejanjilo.
Ne razumem. Popisovanje in udejanjanje ni isto. In zakaj bi moralo iz abstraktnega izvirati konkretno (z udejanjanjem)? Morda pa je poglavitni nesporazum med nama ta, da jaz postavljam konkretno pred abstraktnim, bivanje pred bistvom, posamezno pred skupnim, materijo pred duhom, ti ba meniš ravno obratno.
b)Če je "tam" konkreten mora imeti neke v naprej določene lastnosti s čimer posledično nakazuješ, da obstaja "tam" kot neka konkretna dimenzija, ki je po času v sodelovanju z energijo ustvarila to kar se ta trenutek razvija v naše vesolje.
"Tam" je konkreten, je kar vesolje samo. Seveda je "tam" tudi "tu", ampak pesniško se da včasih lažje kaj povedati. Pojem dimenzija mi ti ne pomeni ničesar, prav tako pa ne vidim smisla v razločevanju med nečim "tam" in "energijo", ki naj bi nekaj ustvarila. Ničesar ni, kar bi vesolje ustvarilo.
Če se bo to zgodilo bo demokracija dobila novo obleko!
He, he, ne zanesi se. Vsa dosedanja informatizacija sveta ima predvsem za posledico povečanje nadzora nad posameznikom.
Natanko to, mislim torej: medij je nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov, ki ga določa dimenzija "tam".
"Tam" je v tem oziru isto kot medij.
Določen del abstraktnega torej absolutno obstaja
Kje torej in kako?
"tam"
Ne more. "Tam" je konkreten.
Joj, sem se razpisal. Mimoidočim se opravičujem.
)
