Glede naklepa se strinjam, ampak bi opozoril, da je poleg naklepa moč dokazovati tudi malomarnost. 24. člen KZ pravi:shrink napisal/-a:Tu gre za pravni problem: ni dovolj širjenje idej, ki npr. negativno vplivajo na zdravje ljudi, treba je dokazati naklep, da gre za namerno škodovanje zdravju ljudi.
"...
(2) Kriv je storilec, ki je storil kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom."
Malomarnost pa je opredeljena v 26. členu KZ, in sicer:
"(1) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliščinah in osebnih lastnostih mora in je zmožen kaj storiti ali opustiti.
(2) Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec pričakuje prepovedano posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravočasno ne odvrne.
(3) Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, če storilec kljub potrebni pazljivosti povzroči prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoče pričakovati in tudi ne predvideti njenega odvračanja."
Sicer nisem pravnik, in bi bilo potrebno prebrati uradno razlago tega člena, ampak kot laiku se mi zdi prva alineja vendarle neka podlaga, da bi bilo moč preganjati tudi določene ideje/prepričevanje, ki bi imele za posledico negativno vplivanje na zdravje ljudi
No, mogoče nisem bil dovolj natančen, ne gre za to, da določena ideologija ne bi vplivala na zakonodajo, pravzaprav vedno določena-e ideologija-e vpliva na zakonodajo, vprašanje je zgolj katerim dopustiti vpliv. Sam pač smatram, da tistim, ki negativno vplivajo na človekove pravice, tudi različnih manjšin, in škodijo razvoju človeka (onemogočanje pridobivanja ustrezne izobrazbe oziroma zavajanje z napačno izobrazbo, spodbujanje k rasizmu, šovinizmu itd, slab vpliv na zdravje ljudi itd ...), je pač potrebno onemogočiti vpliv.Da neka ideologija vpliva na zakonodajo oz. da je eno v skladu z drugim, pa je lahko povsem običajno: tudi klasična zakonska zveza med moškim in žensko je v skladu z RKC ideologijo, tako kot so lahko druge "zapovedi" - npr. na Irskem še vedno uzakonjena prepoved splava.
Ja, prav si povedal na koncu: gre za demokratično pravico do svobode govora.
Ja, ampak ta ni absolutna. Pravica do svobode govora nemalokrat trči ob katero drugo (univerzalno) pravico. Na družbi je, da, najbolje s konsenzom, pride do zaključka, katera ima v določenem primeru večjo veljavo.
Kot sem že zgoraj rekel, mi vendarle poznamo primere, ko je svoboda govora omejena, pa kljub temu ni moč govoriti o totalitarni pravni ureditvi (npr. sovražni govor).Čim bi jo omejili, bi lahko hitro zapadli v totalitarne okvire.
Mislim, da je šolski primer za to, kako hitro bi lahko represivni organi zlorabili takšna določila,
Glede možnosti zlorab, imaš vsekakor prav. Ampak te so vedno možne, na pravni stroki je, da jih v največji meri onemogoči. Primer, ki ga navedeš, je odličen primer, ko se soočimo z absurdnim branjem pravnih norm.
Ampak poglejva primer anti-cepivcev. Glede na zelo velik, praktično popoln, konsenz medicinske stroke glede vprašanja preventivnega cepljenja, je očitno da njihova propaganda in negativno osveščanje ne more spadati v kategorijo svobode govora, sploh kolikor bi jim uspelo prepričati kritično maso ljudi, kar bi lahko imelo za posledico, ob izbruhu kakšne epidemije, tragične posledice. Še enkrat, nisem pravnik, ampak vendarle smatram, da je njihovo početje kaznivo. Isto smatram za eko-skeptike tipa Alkalaj.
To se absolutno strinjam, ampak smatram, da vendarle znamo ločiti med tistim kar mora biti v smislu svobode govora nedotakljivo in med tistim kar mora biti kazensko preganjano.Seveda je tožilec ovadbo takoj zavrgel, ampak point je jasen: vsakršno pretirano omejevanje svobode izražanja je lahko ravno tako škodljivo, kot same vsebine izražanja.