Kvazikristali in mi
Objavljeno: 1.7.2015 19:10
Ljubljana pred pošto.
Sprehodil sem se že med Konzorcijem in Pošto v Ljubljani in nič kaj nisem bil navdušen nad novim mestnim tlakom. Tako ne delim splošnega mnenja in prekipevajočega navdušenja. Žal tega nisem opazil že prej. Nič kaj enkratnega ni v teh tlakih - gre za res dolgočasno, periodično ponavljanje enega samega vzorca v dveh razsežnostih. Vem, da obstaja tudi aperiodična, estetsko precej lepša razporeditev tlakovcev. Za to je vedel že Escher. Če uporabimo dva romba - en je poševnokoten in drug ozkokoten - lahko tudi popolnoma zapolnimo ploskev, vendar to pot aperiodično. O tem je tudi že razmišljal matematik in filozof Sir Roger Penrose (Penrosove ploščice). To je namreč tudi osnoven motiv aperiodičnih kvazikristalov. Izraelski znanstvenik Dan Shechtman je za odkrtije aperiodičnih kvazikristalov prejel leta 2011 Nobelovo nagrado za kemijo. Če bi tlakovce zložili aperiodično, bi res imeli sredi Ljubljane enkraten mogočen mozaik podoben onemu v Alhambri v Granadi ali pa v svetišču Darb-e Imam v Iranu. Vsaj naravoslovci bi bili veseli tega. Nekateri pa bi se kot vedno zmrdovali, ker ta lokalna simetrija ne bi bila po njihovem okusu. Bralcem pa prepuščam, da uganejo zakaj?
Sprehodil sem se že med Konzorcijem in Pošto v Ljubljani in nič kaj nisem bil navdušen nad novim mestnim tlakom. Tako ne delim splošnega mnenja in prekipevajočega navdušenja. Žal tega nisem opazil že prej. Nič kaj enkratnega ni v teh tlakih - gre za res dolgočasno, periodično ponavljanje enega samega vzorca v dveh razsežnostih. Vem, da obstaja tudi aperiodična, estetsko precej lepša razporeditev tlakovcev. Za to je vedel že Escher. Če uporabimo dva romba - en je poševnokoten in drug ozkokoten - lahko tudi popolnoma zapolnimo ploskev, vendar to pot aperiodično. O tem je tudi že razmišljal matematik in filozof Sir Roger Penrose (Penrosove ploščice). To je namreč tudi osnoven motiv aperiodičnih kvazikristalov. Izraelski znanstvenik Dan Shechtman je za odkrtije aperiodičnih kvazikristalov prejel leta 2011 Nobelovo nagrado za kemijo. Če bi tlakovce zložili aperiodično, bi res imeli sredi Ljubljane enkraten mogočen mozaik podoben onemu v Alhambri v Granadi ali pa v svetišču Darb-e Imam v Iranu. Vsaj naravoslovci bi bili veseli tega. Nekateri pa bi se kot vedno zmrdovali, ker ta lokalna simetrija ne bi bila po njihovem okusu. Bralcem pa prepuščam, da uganejo zakaj?