http://dorothy.blog.siol.net/2011/10/31/nevidni/
Zadnji odstavek se tiče nedavnega fiaska slovenskih medijev v zvezi s Šorlijem:
Za bizarko meseca pa kajpak lahko kandidirajo objave na spletnih straneh, ki propagirajo slovenske znanstvenike, ki gredo nad čas kot dimenzijo (1, 2)! Najprej pojasnilo: v znanstvenem svetu ni vseeno, kje objaviš članek o svojih odkritjih: kako relevantna je revija, pove ti. faktor vpliva. Tiste, ki objavljajo v Science in Nature, gledamo kar z nekim občudovanjem. Nenazadnje vrhunskost takih dosežkov priznava tudi sam predsednik države, ki je v zadnjih tednih dvakrat pokazal zavedanje o pomembnosti znanosti in tehnologije. Če smo o nagradi za Pipistrel še brali (1), obisk na FMFju in IJSju ni bil posebej medijsko pokrit (2). Kakorkoli že, objavo na prvih straneh novičarskih portalov si zaslužijo raziskovalci, ki tehtajo črvje duše (1, 2), svoje raziskave pa objavljajo v revijah, ki sploh nimajo faktorja vpliva, kar pomeni, da jih raziskovalci na istem področju pač ne jemljejo resno. Evo, primerjava s področja nogometa: tako kot da bi v času evropskega prvenstva v nogometu na naslovnico postavljali rezultate slovenskega prvenstva osnovnošolcev. Neprimerljivo! Ob tem se sprašujem, kako do objave sploh pride? Če še razumem, da rumeno časopisje sprejema samopromocijske prispevke mladih starlet (1), mi ni jasno, kako ne potegnejo črte pri pravzaprav resnih zadevah. Je kriva neizobraženost na področju znanosti, da torej novinarji verjamejo vsem, ki blebatajo nekaj težko razumljivega? Striček Gugl je vaš prijatelj, ime avtorjev se da hitro preveriti, tudi stran revije, kjer je bil članek objavljen! Ali je posredi kar preprosto – lenoba?