Dragi shrink,
hvala za odgovor in naslove. Sem že mislila, da ne bo odgovora, ko sem videla, da se je JurijD pojavil na tem forumu bolj kot komet.
Ja tko no, nisem niti približno iz kakšne znanstvene stroke, tko da sem lahko skeptična na eno in drugo stran.
Mal me je razočaral ta tip, ki naj bi bil znanstvenik in se norčuje iz tistih, ki tržijo izdelke, se pri tem sklicujejo na neke kvazi znanstvenike in prodajajo to ljudem. Jaz ga razumem, ko pravi, da ga jezi, če vidi, da so ljudje prevarani, ker ne poznajo kemije in fizike in zato verjamejo vse počez.
Ampak, ali je to res tako pomembno, če po drugi strani vidimo, da nekaj deluje?
Kako nekoga pregovoriti, da določen izdelek deluje na placebo učinku v primeru rastlin. Npr. soseda ima ves čas slabši pridelek kot ga imamo mi na našem vrtu, potem pa na nek način kupi eno "kvazi znanstveno pipo" in po placeba učinku pregovori svoje rastline, da je ta voda boljša od tiste, ki jo je imela lani in rastline začnejo bujno rasti. Z velikim zadovoljstvom gleda na našo stran in se veseli, ko vidi našo zavist ob njenem enormnem pridelku jagod in začudenju, ko vidimo, kako se njen paradižnik komaj še drži pokonci, ker ne more nositi obilice plodov, ki so zrasli na njem. Res ne vem, no.
Ali pa je morda možno, da poleg naravnih zakonov, mikroskopov, formul in miselnih vzorcev, da obstaja samo ene vrste znanost, deluje še kakšna druga sila, ki jo običajno zaznavajo samo redki nekonvencionalni in utrgani ljudje, ki se požvižgajo na vse, tudi na to, ali je nekaj splošno priznano in dokazano ali ne?
Pa pustimo ob strani tiste, ki v tem vidijo svojo komercialno priložnost. Ti so se že zdavnaj navadili, da izdelkov ne prodajajo več na način znanstvenih dokazov ampak na način izkustev. To idejo so dobili ravno od teh znanstvenikov, ki so reagirali na njihove neumne dokazi s pravimi, znanstvenimi dokazi. Zdaj se "nanotehnološki" izdelki ne prodajajo več drugače kot samo tako, da to najprej kupi tvoja soseda, prijateljica, kolega, žlahtnik na eni "skoraj zastonj" predstavitvi in glej ga šment, res deluje, potem pa to pove še vsem drugim in stvar se prodaja. In če moja soseda prideluje več na vrtu kot jaz, me noben kemik in fizik ne bo pregovoril da izdelka naj ne kupim, ker je to "kao kvazi znanost", ker tudi jaz hočem imeti bujen vrt.
Toda, zakaj znanost ne regira na te odzive znanstveno, namesto da se poslužuje diskreditacij in norčevanja iz takoimenovanih "psevdo-znanstvenikov" - če samo za primer vzamem tega znanstvenika, ki si ga linkal.
Poglej recimo znanstvene odgovore tega znanstvenika na enega od "kvazi izdelkov":
Anyone dumb enough to fall for this nonsense probably deserves to be scammed!
- I'm too busy laughing to comment on these absurdities!
- This errant rubbish fails to mention that postive ions (mainly Na+, K+, and Ca2+) cross cell walls all the time. I hope that the person who wrote this drivel is not one of my former Chemistry students!
- This is the same old refrain, long employed by those who wish to promote pseudoscientific nostrums and beliefs by appealing to the suckers who are often only too willing to suspend their own rational thought! They are saying, in effect, "believe anything you want to believe." See What is Pseudoscience?
Običajen in vedno pričakovan odgovor je, da je teža dokaza vedno na tistem, ki postavi neko tezo. To je po svoje tudi razumljivo, toda ali je tudi učinkovito? S kakšno znanstveno razlago ali dokazom lahko nekdo izpodbija mojo "fiksno idejo", da je imela moja soseda lansko leto na svojem vrtu "mnooogooo" večji pridelek kot jaz, čeprav je bilo vsa prejšna leta obratno?
Meni njegovo norčevanje ne izgleda nič bolj znanstveno kot tisto, ki ga je kritiziral, ker sem laik. Ne vem koga on na tej strani pregovarja, če znanstveniki tako in tako že veste, da je vse blef, mene pa na tak način itak ne more pregovoriti. Možno je celo, da take strani bolj nastajajo zaradi prizadetega ponosa, čeprav ne trdim, da njegove trditve iz aspekta znanosti niso resnične.
Kar se tiče Carellovega eksperimenta, njegov uspešni izid ni bil nikoli ponovljen/potrjen (eden od temeljev moderne biologije pa je ravno nasprotna ugotovitev: za (odrasle) diferencirane celice velja, da se delijo samo končno mnogokrat), domnevajo pa, da je bodisi prišel do zmotnih ugotovitev, bodisi da je bil eksperiment premalo kontroliran. O tem je dovolj zgovoren zapis na wikipediji:
http://en.wikipedia.org/wiki/Alexis_Car ... Senescence
No, tukaj se mi pa predvsem postavlja vprašanje, zakaj njegovih eksperimentov nihče ni poskušal nadaljevati in ponoviti. Človek je vendar bil Nobelov nagrajenec. Ravno to, da jih nihče ni ponovil in dokazal, da so zmotne, pušča ravno dovolj prostora ugibanju, da so morda resnične.
Se opravičujem, če je moj odgovor morda bolj primeren za na kakšen filo-forum, ampak želela sem samo povedati, da stvari ni nujno, da so vedno takšne, kot mislimo, da so, ampak morda obstaja tudi možnost, da so lahko tudi drugačne, kot izgledajo. V znanosti je tako, da skepsa, dvom in pogum niso slabe ampak predvsem dobre lastnosti, ki so gibalo napredka. Okvirji so zato, da nas vzpodbudijo, da jih začnemo podirati in ne zato, da se vanje pustimo ujeti.
Tko da, jaz grem v nakup ene teh "kvazi napravic". Če mi uspe povečati pridelek na mojem vrtu, bom zahtevala provizijo od prodajalca. Garantirano bodo dobili novega kupca (mojo zavistno sosedo).
)
