Kako to misliš?mirtelo napisal/-a:...ampak informacija, ki se ohranja.....
Posmrtno življenje
Je sploh možno da bi se sestavljanka do potankosti ponovila? Saj pri človeški gradnji ne gre za naključno jemanje sestavnih delov iz velika kupa atomov (narave), - vsaj neposredno ne -, gre za komplicirano igro genov, ki pa izhajajo iz dolge vrste drugih genov ki se spreminjajo in ohranjajo na podlagi tega...
Moj odgovor bi držal, če bi bilo vesolje neskončno. To je seveda konstrukt, saj ni vrjeten. V neskončno velikem prostoru, kjer je neskončno veliko atomov, ki se sestavijo v neskončno veliko mulekul se pojavi neskončno mnogo kombinacij, ki bi omogočile tudi neskončno mnogo enakih oseb.....TODA NESKONČNOSTI VRJETNO NI! Saj bi v primeru obstoja neskončnosti bilo vse resnično in nič nebi bilo izmišljeno. Še tako neumne domislice se bi nekje dogajale in še tako nemogoči spaki bi nekje bivali.....Bili bi vsi bogovi in vsi hudiči....nemogoče bi bilo koga obsoditi za dejanje, saj v tem primeru bi bilo vse naključno - tudi naša dejanja bi bila naključna....Zakoni narave pa bi držali ali pa ne. Že čez trenutek bi lahko izginila gravitacija...To seveda ne DRŽI. Že sama beseda DRŽI pomeni, da nekateri zakoni držijo.
NAKLADAM, SAMO TAKO SI PREDSTAVLJAM NESKONČNOST.
To pa, da je človek zgrajen iz mulekul, ki so zgrajene iz atomov...Pa verjamem. Verjamem, da lahko zaradi izločanja in kroženja vode in ostalih elementov našega telesa, prav moje izločene mulekule zapolnijo telo nekoga drugega, kot naprimer mulkula vode, ki jo izdahnem, se pojavi na drugem koncu sveta kot dež, ki napaja rastline,živali in tudi človeka. Podobno se godi z mojim ogljikom, ki ga izdahnem v dioksidu, ki se preseli v rastlino in kasneje v žival, človeka...Hotel sem poudariti, da ljudje nismo material, saj le-ta kroži v sistemu in se izmenjuje. Le informacije nekako ostajajo v obliki zavesti da smo to mi.
NAKLADAM, SAMO TAKO SI PREDSTAVLJAM NESKONČNOST.
To pa, da je človek zgrajen iz mulekul, ki so zgrajene iz atomov...Pa verjamem. Verjamem, da lahko zaradi izločanja in kroženja vode in ostalih elementov našega telesa, prav moje izločene mulekule zapolnijo telo nekoga drugega, kot naprimer mulkula vode, ki jo izdahnem, se pojavi na drugem koncu sveta kot dež, ki napaja rastline,živali in tudi človeka. Podobno se godi z mojim ogljikom, ki ga izdahnem v dioksidu, ki se preseli v rastlino in kasneje v žival, človeka...Hotel sem poudariti, da ljudje nismo material, saj le-ta kroži v sistemu in se izmenjuje. Le informacije nekako ostajajo v obliki zavesti da smo to mi.
Okej, vprašanje je če se lahko sestavljanka do potankosti ponovi tudi v primeru če je vesolje in s tem čas neskončen? Človek bi še vedno bil produkt dolge vrste genov ki se skozi čas mešajo v vedno novejše kombinacije. Da bi se ena kombinacija do potankosti ponovila nekje drugje v času in prostoru, se mi zdi nemogoče. Že snežinke se baje ne morejo ponoviti, pa bi rekel da na njihovo strukturo direktno vpliva manj stvari kot na strukturo človeka.
Pa nevem zakaj bi v primeru neskončnosti vse bilo resnično oziroma vse imelo možnost biti resnično...
Ljudje smo material, je pa res da je softver tisti ki dela razlike med posameznimi kupi materiala.
Pa nevem zakaj bi v primeru neskončnosti vse bilo resnično oziroma vse imelo možnost biti resnično...
Ljudje smo material, je pa res da je softver tisti ki dela razlike med posameznimi kupi materiala.
Preprosto je neskončnost tako velika, da se v njej neskončnokrat ponovijo vse možne kombinacije. Če se ne, to ni prava neskončnost.
Podobno je pri loteriji. Praktično gledano nimamo prav nobenega upanja, da bi zadeli sedmico. A vendar jo nekdo včasih dobi. Tu seveda ni neskončno veliko možnosti. Saj je znano število plačanih kombinacij....
Podobno je pri loteriji. Praktično gledano nimamo prav nobenega upanja, da bi zadeli sedmico. A vendar jo nekdo včasih dobi. Tu seveda ni neskončno veliko možnosti. Saj je znano število plačanih kombinacij....
Vse možne kombinacije ne pomenijo obrnitev pravil kombiniranja na glavo, ali ne?
Fizikalni zakoni verjetno niso kombinacija nečesa nad njimi, torej se ne bi mogli pre-uredit. Kaj pa vem, nekako ne kaže tako.
Primerjava z loterijo ni najboljša, saj se tudi v neskončnosti ne bi spremenilo pravilo igranja... tisti ki zadene sedmico dobi dinar, pa če bo to jutri ali čez miljardo let.
Ni mogoče torej da čez miljardo let sedmico zadane nekdo ki označi samo 3 števila (ali kako pač gre to). Iz tega sledi da neskončnost ne pomeni možnost vsega česar se domisliš, saj pravila igre vedno obstajajo.
Fizikalni zakoni verjetno niso kombinacija nečesa nad njimi, torej se ne bi mogli pre-uredit. Kaj pa vem, nekako ne kaže tako.
Primerjava z loterijo ni najboljša, saj se tudi v neskončnosti ne bi spremenilo pravilo igranja... tisti ki zadene sedmico dobi dinar, pa če bo to jutri ali čez miljardo let.
Ni mogoče torej da čez miljardo let sedmico zadane nekdo ki označi samo 3 števila (ali kako pač gre to). Iz tega sledi da neskončnost ne pomeni možnost vsega česar se domisliš, saj pravila igre vedno obstajajo.
To za neskončnost potemtakem ne more držati, ne? Aja, pa tisto glede obsojanja dejanj... kako misliš da bi dejanja bila naključna, oziroma vsaj drugačna kot so zdaj?...nemogoče bi bilo koga obsoditi za dejanje, saj v tem primeru bi bilo vse naključno - tudi naša dejanja bi bila naključna....Zakoni narave pa bi držali ali pa ne. Že čez trenutek bi lahko izginila gravitacija...
Mogoče sem malo zabluzu...Jaz si predstavljam neskončnost kot digitalno sliko. Tu sicer imam omejeno število kombinacij-je pa to zelo zelooo veliko. Posebej pri veliko miljonov točk. Če vzamemo mikroskop in pogledamo tako fotografijo vidino kvadratke, ki so obarvani z eno od številnih razpoložljivih barv. Če sem na fotografiji jaz v levem delu slike, lahko vzorec skopiram še na desni konec in dobim dva mene na eni sliki. Če bi slike sistematsko številčno označil, bi ta fotografija pomenila samo eno zeloo zeloo dolgo številko. Ta številka bi pomenila samo to sliko oziroma samo ta vzorec na pravokotniku. Toda mi lahko skombiniramo tudi s programskim orodjem pol človeka in pol konja. Tudi to bi bila samo ta velikanska številka in ničesar več. Ena od končnega velikanskega števila kombinacij.
Neskončnost je le neskončnokrat pestrejša od tega in nam omogoča VSE - če ne ni neskončnost! Torej določa vzorce v svetovih vseh dimenzij, kakor tudi naravne zakone, ki so le ena izmed možnih rešitev mehanizma vesolja.
Tako, da po tej logiki tudi moralni zakoni odpadejo, saj bi v primeru neskončnih možnosti, le slučajna kombinacija pravil, ki vladajo v naši bližnji okolici. Čeprav je v resnici že na sami Zemlji sprejemljivost nekaterih dejanj zelo različno sprejeta. Kar je za enega junaštvo, je za drugega umor...
Neskončnost je le neskončnokrat pestrejša od tega in nam omogoča VSE - če ne ni neskončnost! Torej določa vzorce v svetovih vseh dimenzij, kakor tudi naravne zakone, ki so le ena izmed možnih rešitev mehanizma vesolja.
Tako, da po tej logiki tudi moralni zakoni odpadejo, saj bi v primeru neskončnih možnosti, le slučajna kombinacija pravil, ki vladajo v naši bližnji okolici. Čeprav je v resnici že na sami Zemlji sprejemljivost nekaterih dejanj zelo različno sprejeta. Kar je za enega junaštvo, je za drugega umor...
Okej, iz tega sledi da je (recimo, osebno vseeno dvomim o tem) možno neskončno kombinacij, ampak kombinacij znotraj programskega orodja, to je pomembno pri tem. Razvijalsko orodje so v tem primeru fizikalni zakoni, ki sami niso del digitalne slike, so nekaj, kar sliko in njeno različno sestavo omogočajo. Kombinacija nujno potrebuje pravila po katerih se kombinira, ali ne? Nekaj kar določa kombinacijo, torej.mirtelo napisal/-a:Toda mi lahko skombiniramo tudi s programskim orodjem pol človeka in pol konja. Tudi to bi bila samo ta velikanska številka in ničesar več. Ena od končnega velikanskega števila kombinacij.
Meni se zdi logično da je nemogoče v neskončnosti pričakovati ne-delovanje gravitacije ali kakšno druge podobne finte, saj moraš v tem primeru nujno vpeljati nekaj (recimo) višjega, ki služi kot nosilec fizikalnih zakonov in jih po nekih pravilih kombinira (v tem primeru so naravni zakoni samo kombinacija, posledica višjih pravil). Tu pa imamo problem (no, nekateri ga nimajo). Aja, stvar se pri nosilcu ne zaključi. Neskončnost bi morala izključiti možnost spremembe nosilca (ker bi moralo obstajati nekaj, kar bi služilo kot nosilec spremembe nosilca), kar po tvoje spet ni prava neskončnost...
Ojoj, pol pa ti praviš da si zabluzil
Omogoča vse, kar je mogočeNeskončnost je le neskončnokrat pestrejša od tega in nam omogoča VSE - če ne ni neskončnost!
Ja, in brez nosilca in kombinatorja naravnih zakonov o tem ne moreš govoriti. Zgoraj omenjeni nosilec (ki mora biti nespremenljiv) zaradi mej med področji ali obdobji različnih zakonov potem takem mora obstajati, ali ne?Torej določa vzorce v svetovih vseh dimenzij, kakor tudi naravne zakone, ki so le ena izmed možnih rešitev mehanizma vesolja.
In zdaj je to drugače v čem?Tako, da po tej logiki tudi moralni zakoni odpadejo, saj bi v primeru neskončnih možnosti, le slučajna kombinacija pravil, ki vladajo v naši bližnji okolici.
Hu kakšna TEMA!!! enkrat z ozkim E in enkrat s širokim E 
Menim, da obstaja več nivojev neskončnosti. Na enem nivoju je kot trdiš ti. Če pa sprostiš vse nivoje pa prideš lahko do mojih trditev.
Vse skupaj pa da vedeti, da neskončnosti sploh ni. So pa stvari zelo zelo pestre in zelo zelo daleč in zelo zelo dolgotrajne, kar nam navadnim smrtikom da misliti, da so mogoče neskončne.
Verjamem, da v vsem vesolju vladajo zakoni fizike, kar vesolje omeji na le-takšno.
Ker verjamem, da je omejeno, avtomatsko vrjamem v STVARNIKA oziroma UPRAVITELJA. Saj bi le v omejenem vesolju veljalo tisto Einsteinovo: Bog ne kocka!
Menim, da obstaja več nivojev neskončnosti. Na enem nivoju je kot trdiš ti. Če pa sprostiš vse nivoje pa prideš lahko do mojih trditev.
Vse skupaj pa da vedeti, da neskončnosti sploh ni. So pa stvari zelo zelo pestre in zelo zelo daleč in zelo zelo dolgotrajne, kar nam navadnim smrtikom da misliti, da so mogoče neskončne.
Verjamem, da v vsem vesolju vladajo zakoni fizike, kar vesolje omeji na le-takšno.
Ker verjamem, da je omejeno, avtomatsko vrjamem v STVARNIKA oziroma UPRAVITELJA. Saj bi le v omejenem vesolju veljalo tisto Einsteinovo: Bog ne kocka!
Ja, in tu pride do tega kar sem govoril prej. V svoji neskončnosti ki vsebuje stvarnika ti avtomatsko izključuješ možnost izginotja stvarnika, mar ne?mirtelo napisal/-a:Ker verjamem, da je omejeno, avtomatsko vrjamem v STVARNIKA oziroma UPRAVITELJA.
Saj razmišljaš enako kot jaz, le nivo narave si dvignil za eno stopnjo višje (neupravičeno in neutemeljeno, po moje). Stvarnik je po tvoje nosilec naravnih zakonov, zato jih v neskončnosti lahko spreminja oziroma odstrani, medtem ko sam ne more izginiti. No, jaz pač ostajam pri zgornji meji v obliki naravnih zakonov, ki pač zaradi tega niti v neskončnosti nimajo možnosti izginotja.
In če ponovim tvoje besede, kakšna je ta tvoja neskončnost če ne dovoljuje izginotje stvarnika?
Izginutje stvarnika bi dovoljevalo neskončno vesolje. Ker pa jaz vrjamem v vesolje, kjer vladajo ZAKONI (fizike, matematike in ostalih znanosti), smatram, da je vesolje omejeno le na področje, kjer zakoni veljajo. Torej tudi stvarnik-upravitelj-zakonodajalec bo obstajal, dokler bo obstajalo vesolje kakršnega spoznavamo.
Kdo je stvarnik?
Bog, mati Narava, Jehova, Jahve, Alah, Manitu...ima še mnogo imen
Nekateri mu rečejo tudi VELEUM-vodnjak znanja iz katerega vsi črpamo kapljice resnice. Seveda imenuje se tudi RESNICA in LJUBEZEN. Predvsem nam smrtnikom je všeč LJUBEZEN, saj se ob njem počutimo varne, čeprav nam je podaril SVOBODO, ki nas ogroža.....
Kdo je stvarnik?
Bog, mati Narava, Jehova, Jahve, Alah, Manitu...ima še mnogo imen
Nekateri mu rečejo tudi VELEUM-vodnjak znanja iz katerega vsi črpamo kapljice resnice. Seveda imenuje se tudi RESNICA in LJUBEZEN. Predvsem nam smrtnikom je všeč LJUBEZEN, saj se ob njem počutimo varne, čeprav nam je podaril SVOBODO, ki nas ogroža.....
Okej, malo te je zaneslo... kdo je stvarnik in kako ga doživljaš trenutno ni pomembno.
Če bi teoretično neskončno vesolje dovoljevalo izginotje stvarnika, bi to pomenilo da je stvarnik podrejen nekim zakonom, torej zakonom ki kombinirajo njegov obstoj ali neobstoj. Pravila, ki so nad stvarnikom pa potem niti v neskončnosti ne bi mogla izginiti.
Ali meniš da je stvarnik podrejen fizikalnim ali katerim koli zakonom? (V teoretično neskončnem ali našem vesolju)
Ali velja da bo obstajal stvarnik dokler bo obstajalo vesolje ali da bo obstajalo vesolje dokler bo obstajal stvarnik?
Kakorkoli že, ne glede na to kakšno neskončnost si zamišljaš, nikoli ne bo dovoljevala čisto vsega kar si domisliš, to je moja poanta vsega pogovora.
Če bi teoretično neskončno vesolje dovoljevalo izginotje stvarnika, bi to pomenilo da je stvarnik podrejen nekim zakonom, torej zakonom ki kombinirajo njegov obstoj ali neobstoj. Pravila, ki so nad stvarnikom pa potem niti v neskončnosti ne bi mogla izginiti.
Ali meniš da je stvarnik podrejen fizikalnim ali katerim koli zakonom? (V teoretično neskončnem ali našem vesolju)
Ali velja da bo obstajal stvarnik dokler bo obstajalo vesolje ali da bo obstajalo vesolje dokler bo obstajal stvarnik?
Kakorkoli že, ne glede na to kakšno neskončnost si zamišljaš, nikoli ne bo dovoljevala čisto vsega kar si domisliš, to je moja poanta vsega pogovora.
Imaš prav, pošteno me že zanaša 
Problem je v tem, da si v svoji majhnosti domišljam, da lahko razumem največje stvari. Pa se vedno ujamem v lastnem razmišljanju.
Če bi stvarnika lahko dokazal na način kot se lahko dokaže fizikalni zakon, bi bilo preenostavno. Vprašljiva bi bila tudi naša svoboda. Saj, če bi nam dal možnost nespornega dokaza za Svoj obstoj, bi nas prikrajšal za svobodne odločitve. Saj bi bilo vsem jasno kaj lahko in kaj ne oziroma kaj morajo in kaj ne smejo in kaj se da in kaj ni mogoče.
Lahko predpostavimo, da ga ni. Da je vse skupaj le igra naklučij, kjer napačne kombinacije propadejo, le pravilne preživijo. Evolucija. Me spominja na antičneha kiparja, ko so ga vprašali kako lahko izkleše tako čudovit kip, jim je preprosto odgovoril, da kamnu odbije odpad, pa ostane kip.
Problem je v tem, da si v svoji majhnosti domišljam, da lahko razumem največje stvari. Pa se vedno ujamem v lastnem razmišljanju.Če bi stvarnika lahko dokazal na način kot se lahko dokaže fizikalni zakon, bi bilo preenostavno. Vprašljiva bi bila tudi naša svoboda. Saj, če bi nam dal možnost nespornega dokaza za Svoj obstoj, bi nas prikrajšal za svobodne odločitve. Saj bi bilo vsem jasno kaj lahko in kaj ne oziroma kaj morajo in kaj ne smejo in kaj se da in kaj ni mogoče.
Lahko predpostavimo, da ga ni. Da je vse skupaj le igra naklučij, kjer napačne kombinacije propadejo, le pravilne preživijo. Evolucija. Me spominja na antičneha kiparja, ko so ga vprašali kako lahko izkleše tako čudovit kip, jim je preprosto odgovoril, da kamnu odbije odpad, pa ostane kip.
V tem zadnjem postu je dovolj stvari za vsaj 3 teme
Okej, te pa se preselimo v posmrtno življenje, če je že tema o tem. Ideja stvarnika v kombinaciji z dušo nekako obvezno vključuje neskončnost - tako vesolja kot osebnega bivanja nekje drugje, ali ne?
Kakšna so pravila neskončnosti v posmrtnem življenju?
To sem se že malo nazaj spraševal... kako si predstavljate večnost v (recimo) nebesih? Kaj je duša? Če izgine telo, izginejo izkušnje, pogled na svet, razmišljanje, (duša, kolikor vem, ne nosi teh informacij - se motim?). Kaj ti potem sploh ostane?
Večinoma, vsaj jaz, si nebesa v teoriji predstavljam kot nadaljevanje tega kar sem zdaj (človek z spomini, željami, cilji, itd) nekje drugje. Ampak ravno to je lastnost fizičnega, ki ni enako duši. Kaj biva naprej? Kaj je tisto nekaj, ki dajo različno identiteto meni in tebi, a hkrati ni povezano z telesom oziroma sploh ni fizično?
Okej, te pa se preselimo v posmrtno življenje, če je že tema o tem. Ideja stvarnika v kombinaciji z dušo nekako obvezno vključuje neskončnost - tako vesolja kot osebnega bivanja nekje drugje, ali ne?
Kakšna so pravila neskončnosti v posmrtnem življenju?
To sem se že malo nazaj spraševal... kako si predstavljate večnost v (recimo) nebesih? Kaj je duša? Če izgine telo, izginejo izkušnje, pogled na svet, razmišljanje, (duša, kolikor vem, ne nosi teh informacij - se motim?). Kaj ti potem sploh ostane?
Večinoma, vsaj jaz, si nebesa v teoriji predstavljam kot nadaljevanje tega kar sem zdaj (človek z spomini, željami, cilji, itd) nekje drugje. Ampak ravno to je lastnost fizičnega, ki ni enako duši. Kaj biva naprej? Kaj je tisto nekaj, ki dajo različno identiteto meni in tebi, a hkrati ni povezano z telesom oziroma sploh ni fizično?
Če fizično telo potrebuje za svoje delovanje=življenje: zrak, vodo, hrano in spolnost za nadaljevanje vrste. Potem tega po smrti ne potrebujemo več. Iz tega izhajajo filozofske ideje, da ko človek doseže stanje v katerem ne hlepi več za materialnimi dobrinami-nima več potreb, tedaj naj bi bil srečen, saj bi bil rešen bolečin, ki so potrebne za varovanje in zaščito lastnega življenja. Na tem svetu, ko se človek dobro naje in napije ogreje ter še poteši katero od bioloških potreb, doseže stanje v katerem se mu zdi, da ne potrebuje več kaj in za takim stanjem hlepi celo življenje. Tedaj je srečen. Ko umre se reši oklepa bridkosti in izgubi potrebo po materialnih dobrinah. Do tu nam je jasno, naprej pa....
Izgleda, da nam je življenje naloženo kot težka preizkušnja, zato, če poslušamo svojo vest in se trudimo biti dobri pričakujemo nagrado. Po Svetem pismu je ta nagrada obljubljena in to je, da bomo lahko Boga gledali....
Po hinduizmu je to nirvana ali neke vrste dokončna smrt, ko se ti ni potrebno več vračati in trpeti....
Izgleda, da nam je življenje naloženo kot težka preizkušnja, zato, če poslušamo svojo vest in se trudimo biti dobri pričakujemo nagrado. Po Svetem pismu je ta nagrada obljubljena in to je, da bomo lahko Boga gledali....
Po hinduizmu je to nirvana ali neke vrste dokončna smrt, ko se ti ni potrebno več vračati in trpeti....
Sreča ni funkcija fizičnega telesa? Zadovoljevanju potreb (tisto o doseganju konca hlepenja je tudi zadovoljitev potrebe, čeprav neočitno postavljene) sledi sreča. Kolikor vem, se v času sreče oziroma ugodja v možganih sproščajo neke kemikalije (o tem nimam blage, kemija/biologija mi načeloma smrdi)... če se prav spomnim, dopamin sproža občutek sreče.
Sreča je posledica igre kemije v telesu v kombinaciji z nekim okoljem ali idejo ki izhaja iz okolja. Služi kot indikator višje pozitivne vrednosti stabilnosti snovi v telesu, kaže na uspešnost reakcij glede na posledice ki se kažejo v telesu. Je fizično pogojena! (Tako kot nasprotna čustva)
Si kot duša (brez fizičnega telesa in sveta okoli sebe) potemtakem sploh lahko srečen?
Sreča je posledica igre kemije v telesu v kombinaciji z nekim okoljem ali idejo ki izhaja iz okolja. Služi kot indikator višje pozitivne vrednosti stabilnosti snovi v telesu, kaže na uspešnost reakcij glede na posledice ki se kažejo v telesu. Je fizično pogojena! (Tako kot nasprotna čustva)
Si kot duša (brez fizičnega telesa in sveta okoli sebe) potemtakem sploh lahko srečen?
To bo držalo za budizem, ne za hinduizem. Pa še primerjava ni najboljša. Budizem ne vključuje nujnosti vračanja tebe, saj zanika dušo oziroma karkoli ki ti daje lastno identiteto skozi vsa življenja. Govoriti v stilu (znotraj budizma) da se vračaš nazaj, ni pravilna. Hinduizem pa nirvane ne pozna (okej, po eni strani si je hinduizem prisvojil budizem in ga preuredil ampak to ni to, budizem kot ideja je anti-hinduistična), v hinduizmu se na koncu reinkarniranja spojiš z bogom, ki ga oni imenujejo Brahman. (vsaj ena verzija je taka, hinduizem je zelo širok).Po hinduizmu je to nirvana ali neke vrste dokončna smrt, ko se ti ni potrebno več vračati in trpeti....
Od kod pa pride vest?če poslušamo svojo vest in se trudimo biti dobri pričakujemo nagrado.