Roman napisal/-a:Rock napisal/-a:Možnost mezga ali mule izključuješ?
Ja, tako kakor konja. Noben od teh ne more imeti potomcev.
Menim, da pri reku potomci sploh niso v igri.
Ekonomske okoliščine imajo močan vpliv
-------------
Tako je.
---------------
zato je modro, da so odločilni poklici dobro plačani, npr. minister, inšpektor, sodnik, in še vrsta drugih
-----------------
Je, dokler gre za pošteno opravljeno delo. Ampak dobra plača tega še ne zagotavlja.
Pošteno delo je paradigma.
Trajni mandat še manj.
Je pogoj (sine qua non) za neodvisnost sodnika.
Za pošteno življenje zadostuje izredno malo gmotnih dobrin.
----------------
Se strinjam, ampak s tem nisi razrešil dileme.
Katere dileme?
Nisi imel razloga, da frazo 'zlo usodo' interpretiraš v smislu fatalizma.
---------------
Prav, sem spregledal narekovaje.
Pravzaprav jih originarni tekst ne vsebuje. Pač pa 'usoda' ni imela filozofskega pomena. Primer: zlikovec zajame 2 talca, moža in ženo, in obljubi svobodo tistemu, ki bo ubil svojega zakonca; če nihče ne bo ubijal, jima zagrozi, da bosta oba ubita.
Trditi, da je vzrok za nasilje dejstvo, da je storilec uporabil silo, je tavtologija ...
-----------------
Je tavtologija in tega sploh nisem trdil. Če pogledaš nazaj, vzrok za nasilje (če pozabimo na sadizem) je, da se žrtev upira. Če žrtev brez odpora izroči denarnico, se ji večinoma ne zgodi nič fizičnega. Seveda ne trdim, da je to prav.
Večina ljudi ni roparjev.
... ki ne pojasni, zakaj je nekdo nasilen, in drug pošten, civiliziran, kulturen, vljuden, samoobvladan.
-------------------
Čakaj no, to je nekaj drugega. Jaz nimam nobene želje po tvoji denarnici. Sem zato pošten, civiliziran, ...?
Ni poanta v denarnici (ali vredni sliki, mercedesu, itd.), ampak v ambiciji. In ne bi želel vzeti za primer prav tvoje osebe, pogovarjajmo se raje o abstraktnem državljanu. Ljudje si žele moč (oblast) in premoženje. Póti sta dve, delo in kriminal.
Prav zato sprašujem: v isti (težki) situaciji se nekdo odloči za delo, drug za kriminal; to so dejstva ...
----------------
Ja, to so dejstva. Potrebno je še raziskati, od kod razlike. Zakaj bo nekdo, če karikiram, od lakote umrl, drugi pa bo ukradel sendvič in preživel, zaradi tega pa bo morda umrl kdo drug? Imaš kakšno dobro idejo?
Preciziraj "zaradi tega pa bo morda umrl kdo drug": navedi konkretneje.
Sprašujem, na čem je osnovana tvoja trditev o 'iluziji'.
------------------
Na dejstvu, da se človek ne odloča svobodno, ampak iz svoje osebnosti (zavestne in nezavedne) in vplivov okolja. Lahko ima pri tem občutek, da se je odločil svobodno, brez vplivov in pritiskov, ampak to je zgolj občutek, iluzija, ki izvira iz dejstva, da je ta občutek izjemno prijeten in daje zadoščenje
Jaz mislim nekoliko drugače. Na človeka vpliva dednost in okolje. Razumni človek bo upošteval oboje (evgenika, vzgoja). - Pri naju je v diskusiji relevanten ta drugi dejavnik. - Vrsta vzgoje je izredno pomembna. Za Cigane pravijo, da pri njih detektor laži ne učinkuje (ker menijo, da je prav, da se 'civile' goljufa). Se pa strinjam, da okolje zelo 'determinira'. (Zato lahko ponovim: vzgoja je zelo pomembna. Toda po drugi strani psihologija ugotavlja: pravi človek bo uspel tudi v mizernih okoliščinah.) Zaključek: dva naletita na nemočnega človeka, eden bo izkoristil priložnost in mu ukradel uro, drugi mu bo pomagal kot Samarijan; a oba sta ravnala s svobodno voljo.
Še poudarek: na pravnem področju je svobodna volja aksiom, paradigma (in pravo razlikuje tu absolutno silo in kompulzivno silo - ni svobodne volje); filozofsko in raziskovalno pa je mogoče reči marsikaj; toda na splošno, dokler ne bo drugačnih dokazov (zanesljivih, se razume), je človek svoboden, in njegovo ravnanje je podvrženo vrednostni presoji.
Noben ne dokazuje svobodne volje, oba jo predpostavljata.
----------------
Res je, in spet sprašujem, ali je to prav. In da ne bo pomote, družba mora storilce poskusiti vzgojiti, rehabilitirati in če to ni možno, odstraniti. Zaradi družbe same. Sklicevanje odgovornost in svobodno voljo je zgolj moralno opravičevanje sodb ob odsotnosti krivde.
Mar ne veš, da obtoženec postane obsojeni le, če je kriv, in praviloma se zahteva celo naklep? ('Objektivni pogoj kaznivosti' je netipičnost, in zato je taka situacija tu irelevantna.)
Če nekdo ni kriv, mu ne smemo ničesar očitati.
-------------------
Odlično, to sem hotel slišati.
To so osnove (modernega) kazenskega prava.
Ampak če vemo, da bo storilec dejanje ponovil, mu je treba to preprečiti, četudi ni kriv.
Raje navedi primer, bom potem odgovoril.
Če en razlog zadostuje, o drugih ni potrebno razpravljati.
---------------
Ampak ne zadostuje.
-------------------
Da razlog ni pravi, je tvoja gola trditev brez argumentov.
-----------------
To, kar si navedel, ni ravno hud argument, je samo wishful thinking.
Moja trditev je bila obsežna, konkretna, sistemska. Protiargument 'wishful thinking', kar je kratek in pomensko ohlapen izraz, zgolj potrjuje prepričljivost moje trditve.
Da bi bil argument resnejši, bi moral predvsem odgovoriti na vprašanje, kje je sedež zavesti in podzavesti in kaj ju poganja.
Zakaj je vedenje o tem potrebno za odgovor na vprašanje?