Bargo napisal/-a:
Če tako praviš, samo še povej, KAKO pride sveži denar na trg? Kaj je torej podlaga za nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato?
To sem enkrat že razložil, zato čisto sumarno:
Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam. Še enostavneje: leva stran enačbe predstavlja količino denarja, ki zagotavlja, da bo z njim pokupljeno vso sproducirano blago.
Ker je dosti težje povečati desno stran (količino proizvedenega blaga), tiskanje denarja (emisija) pa je enostavno in lahko, države rade posegajo po tej navidezni rešitvi. Navidezni zato, ker povečani količini denarja v obtoku sledi dvig cen in vse se konča z inflacijo.
E, jej, jej, pomešal si lončke. Tokrat ne razlagaš, temveč zagovarjaš svojo vero.
Kakšna vera,
bargo?! Raztreseni kuhar, ki meša lončke si ti ... Česa ne razumeš? Poglej še enkrat enačbo ravnotežja!
vojko napisal/-a:Podlaga za 'nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato' je seveda povečana produkcija, i.e. večji BDP.
Aja!? Torej, obveznice, ki jih država izda, da recimo, dobi denar v novih svežih bankovcih, bodo povečale produkcijo.
Kje pa! Če bi to bilo tako, bi države, ki se najbolj zadolžujejo bile najbolj produktivne in bogate!
Sama izdaja obveznic (ali katerihkoli vrednostnih papirjev!) sama po sebi ne poveča BDP. Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto:
Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus. Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.
Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu. Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).
vojko napisal/-a:Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.
To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.
Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.
Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?
Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (
sovereign default). Meni ni poznan primer
pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (
debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('
haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Tudi, ampak lažje je "frizirati" bilance in prodati podjetje, da ne omenjam finančnih derivatov, ki jih kot nove produkte plasiraš na trg, kjer jih razgrabijo sledilci, beri verniki.
Drži, to je priljubljena folklora finančnih 'magov' in borznih špekulantov. A kot vsaka prevara, se tudi te vrste prevar slej ko prej razkrijejo. Danes jih imenujejo z eufemizmom 'gospodarske krize', ali 'recesije', v bistvu pa gre za porušeno ravnovesje iz enačbe spredaj. Mohr je že pred 150 leti opozarjal na nevarnosti pretrganja vezi med realnim sektorjem in osamosvajanjem finančno-monetarnega sektorja.
Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti. Sicer pa za banke velja, da so to ustanove, ki posojajo in ponujajo denar tistim, ki ga ne potrebujejo ...
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navaden smrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...