Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Niti najmanj ne želim zmanjševati njegovega pomena, ampak povezovanje kvantnih pojavov z zavestjo je zgrešeno.
Re: Čudeži in znanost
Sem pazljivo prebral prispevek. V njem je (v Uvodu) tudi tale stavek: "However, there is currently little experimental evidence of computationally relevant quantum processes in the human brain, in part due to the technical difficulty of probing the brain at sufficient spatial and temporal granularity."
Tudi jaz ne trdim nič drugega; poudarek je na podčrtanem ... Pa še to: spomni se, kako so se smejali vsaki res revolucionarni ideji v fiziki.
Kaj praviš?
Re: Čudeži in znanost
Če tako praviš.Roman napisal/-a: ↑4.9.2017 9:22Ne vem, če je odlično, je pa umestno. In jaz v nobenem primeru ne predpisujem boga, kvečjemu sprašujem po njem, seveda zaman. In bog je osebna zadeva, zato je besedica "tvoj" točna. Tvoj odgovor pa je, kot po navadi, izogibanje.Zakaj? Praviš, da se bog zabava, Alah je bog, kaj ti tu ni jasno?Roman, sedaj ga spet pihaš.Roman napisal/-a:Važno, da se Alah zabava.
Aja! A nisem JAZ tisti, ki pravi da je neskončnost proces. Kako pa si TI povezal proces in objekt?Roman napisal/-a:Ti besedo "neskončnost" uporabljaš, kot da bi to predstavljalo nek objekt, ne pa le lastnost. Neskončnost ne obstaja, obstajajo pa neskončne množice, seveda samo v matematiki.bargo napisal/-a:No, če neskončnost ne bi bila lastnost neskončnega, lastnost česa pa bi bila?
Ja, dokler ne napišeš 2r : (2r\(\pi\)), 2r pokrajšaš in ostane 1:\(\pi\), kaj ne?Roman napisal/-a:Ravno ta inventura ti dela težave. Ti bi rad imel na polkrožnici mejni točki, na številski osi pa ne.Ne, bilo je potrebno ugotoviti manko, to je vendar namen inventure.Roman napisal/-a:Ja, in tebi sta po nepotrebnem manjkali dve točki.
Ja, \(\pi\) je razmerje med premerom in obsegom kroga. Čista slovenščina.No, če tako potem gre pač za abstraktni svet, svet v katerem iščemo pravila s pomočjo posebnega jezika, ki ga imenujemo matematika.
Verjetno res ne.Roman napisal/-a:Seveda nisi. Ti dve točki ne manjkata. Amapak tega ti očitno ne bom mogel dopovedati.bargo napisal/-a: Seveda ne, če pa sem pokazal vsaj na dve manjkajoči.
Boš izvolil to zapisati še v matematičnih simbolih. {1} := N brez {____}. Veš, tole v oklepaju me zanima.Roman napisal/-a:Saj nisi resen? Vzemi naravnim številom vse od 2 naprej in ostane ti 1, en sam element, množica s tem elementom pa je kajpak končna.bargo napisal/-a: No, boš zapisal primera, kjer to velja in kjer ne, namreč, da je rezultat neskončno-neskončno končno oz. neskončno v odvisnosti od posebnih situaciji. Torej?
Stavim, da boš uporabil slej ko prej izraz "poljuben".
To sem ti vendar jaz povedal in pokazal s pomočjo kompozituma preslikav, da se preslikata v zaprt interval oz. daljico [-r,r].Roman napisal/-a:Tvoja trditev ni podkrepljena z enačbami. Sem te že vprašal, v kaj se preslikata mejni točki polkrožnice?bargo napisal/-a: Glej, enačbe so bile zapisane, vera več ne zadošča in potrebno je pokazati na napako v enačbah, ker moja trditev je podkrepljena z enačbami.
Seveda ne, kakšne sklepe pa mi predpisuješ.Roman napisal/-a:Hočeš reči, da bom umrl? Ampak tvoja teza je bila "Ne želi si nečesa, če resnično ne želiš." Če iz tega sklepaš, da si želim smrti, je to zelo bolan sklep. Pač eden mnogih v tvojem zelniku.bargo napisal/-a:Seveda se bo, smrtnik.Roman napisal/-a:Ne, se ne more.
Koga, za božjo voljo, pa ponujam?Roman napisal/-a:Še huje, ponujaš drugega.bargo napisal/-a: Kje pa si to videl, da bi se ponujal?
Seveda ne bo električna energija uničena razen, če tam tako piše in je to sprejel naš državni zbor.Roman napisal/-a:Odlično. Vržeš bombo na JEK, pa na TEŠ, pa še kam, pa bo električna energija uničena.bargo napisal/-a: načela energetske politike, pravila delovanja trga z energijo
Torej si TI, kot struktura, bitje, končna ali neskončna množica?Roman napisal/-a:Končnost je lastnost končnih množic.Kaj pa potem pomeni končno?Tako kot zgoraj piše. Zdaj pa si ti na vrsti.Kako dojemaš končnost?
Sam menim, da je Leibnitz to naredil odlično. Poljubno majhno, tako malo kolikor hočem vendar različno od 0, in ko prestopiš to samo podano mejo si na cilju.Roman napisal/-a:Spet izogibanje. Definiraj zadnji korak v neskončni množici korakov.bargo napisal/-a: Če že govoriš v metaforah potem poglej in se napoji samo spomniti se moraš kje je in kako je videti.
Če tako želiš, pa bodi nevera tista, ki je podlaga pravim trditvam. Joj, joj, Roman no. Zakaj te vera tako vznemirja?Roman napisal/-a:Ravno narobe. Potreboval bi nezmerno količino vere, da bi videl odgovore v tvojih besedah. Vidiš, podlaga je nevera. Vera je lahko kvečjemu podlaga napačnim trditvam.bargo napisal/-a:Če tako ocenjuješ na podlagi svoje vere.Roman napisal/-a:In tako ostajajo vprašanja neodgovorjena.
Dobro, če sem točka, ali množica točk v obliki kvadrata na sferi, kako pa bom prišel iz te sfere? Gibam se lahko samo v dve različni smeri : levo ali desno in naprej ali nazaj. Drži?Roman napisal/-a:Ne zame, zase. Pa nič hudega, če ne.bargo napisal/-a: Zakaj pa bi JAZ luščil orehe zate, ti vendar praviš da je sfera trodimenzionalna.
Nisem, moram pogledati na kaj sem odgovoril. Počakaj malo, da pogledam. Aja, če smo determinirani, torej nimamo svobodne volje, kako potem vso znanje, ki smo ga dosegli v naravi? Namreč to pomeni, da so rezultati eksperimentov že vnaprej določeni, še preden so izvedeni, a ne?Roman napisal/-a:Si pozabil, da sva govorila o svobodni volji in paradoksu v zvezi z njo? Kakšno zvezo ima to s spoznavanjem narave?bargo napisal/-a: Samo, če je narava edino kar je in je spoznavna te sprašujem kako jo bomo spoznali? Kaj je orodje spoznavanja narave?
Ne, se povsem strinjam s Spotom. Delfini imajo možnost gibanja v tri različne smeri seveda ne hkrati. Pa še izskočijo lahko iz vode, če želijo.Roman napisal/-a:Spet izogibanje.bargo napisal/-a: Pot, si definiral kot gibanje po površju. Spot pravi, da se ti delfini režijo.
Re: Čudeži in znanost
Strinjam se s tem, kar pravi Sean Carrol v https://www.youtube.com/watch?v=pLbSlC0Pucw, še posebej po deseti minuti. Splača se ga seveda poslušati v celoti.
Re: Čudeži in znanost
Proces sam ne obstaja. Proces je vedno povezan z objektom, ki se s tem procesom spreminja.
Seveda, gre za razmerje med obsegom in premerom kroga. Spotaknil si se ob očiten lapsus.Ja, dokler ne napišeš 2r : (2r\(\pi\)), 2r pokrajšaš in ostane 1:\(\pi\), kaj ne?
Škoda. Vidiš, v kakšne težave te pripelje vera?Verjetno res ne.Roman napisal/-a:Amapak tega ti očitno ne bom mogel dopovedati.
Z veseljem: {\(1\)}\( = N \setminus \){\(x \in N: x>1\)}Boš izvolil to zapisati še v matematičnih simbolih.
Stavo izgubil. V poštev bi prišel kvečjemu pojem "vsak".Stavim, da boš uporabil slej ko prej izraz "poljuben".
Zakaj spet mešaš stvari? Imava bijektivno preslikavo med realno osjo in polkrožnico. Če vzameš pri polkrožnici tudi mejni točki, preslikava ni več bijektivna. Torej mora biti polkrožnica brez obeh točk. In če želiš bijektivnost peljati še naprej, do daljice, tudi pri tej ne smeš vključevati mejnih točk, saj se ti bijektivnost pokvari. Trditev je bila, da obstaja bijektivna preslikava med realno osjo in poljubno daljico (a,b) na njej. Če želiš imeti bijektivno preslikavo med [a,b] in polkrožnico, moraš seveda tudi na polkrožnici upoštevati mejni točki. Ampak to z zgodbo nima zveze.To sem ti vendar jaz povedal in pokazal s pomočjo kompozituma preslikav, da se preslikata v zaprt interval oz. daljico [-r,r].
Kakršne preberem. Ti pa svetujem, da če ne misliš tega, kar napišeš, piši drugače.Seveda ne, kakšne sklepe pa mi predpisuješ.
Pravzaprav je zvenelo bolj kot grožnja.Koga, za božjo voljo, pa ponujam?
V vsakem primeru končna, so pa razlike med številom elementov, ki jih želiš šteti.Torej si TI, kot struktura, bitje, končna ali neskončna množica?
Čudno razumeš infinitezimalni račun. Ti bi najprej prišel čisto blizu, potem pa bi naredil korak po drugih pravilih. To ne bo šlo in ti tudi Leibniz tega ni priporočil. Si Ahila res preslišal?Sam menim, da je Leibnitz to naredil odlično. Poljubno majhno, tako malo kolikor hočem vendar različno od 0, in ko prestopiš to samo podano mejo si na cilju.Roman napisal/-a:Definiraj zadnji korak v neskončni množici korakov.
Vera me ne vznemirja, vznemirjajo me ljudje, ki verjamejo čudne stvari. Še posebej, če gre za razgledane ljudi. Še posebej, če želijo svojo vero vsiljevati drugim.Zakaj te vera tako vznemirja?
Če je pravilo, da si ves čas na sferi (in to je postulat sferne geometrije), potem pač ne moreš ven. Ampak najkrajša pot, da kam prideš, je glavna krožnica, ne premica.če sem točka, ali množica točk v obliki kvadrata na sferi, kako pa bom prišel iz te sfere?
Drži, ampak te smeri so za vsako točko tangentne. Naprej za točko A ni isto kot naprej za točko B.Gibam se lahko samo v dve različni smeri : levo ali desno in naprej ali nazaj. Drži?
Tako.Aja, če smo determinirani, torej nimamo svobodne volje
Misliš, da so spoznanja stvar svobodne volje? Sonce vzhaja na vzhodu, razen, če se svobodno odločim drugače?kako potem vso znanje, ki smo ga dosegli v naravi?
Veš za kak eksperiment, ki bi lahko imel drugačen rezultat? Samo kvantni pojavi tu ne štejejo, oziroma jih je treba obravnavati drugače.Namreč to pomeni, da so rezultati eksperimentov že vnaprej določeni, še preden so izvedeni, a ne?
Re: Čudeži in znanost
Poslušal sem ga v celoti in je (vedno) zanimiv govorec.Roman napisal/-a: ↑5.9.2017 10:08Strinjam se s tem, kar pravi Sean Carrol v https://www.youtube.com/watch?v=pLbSlC0Pucw, še posebej po deseti minuti. Splača se ga seveda poslušati v celoti.
Če se strinjaš s Seanom, potem se moraš strinjati tudi z mano. Predvsem pa Sean niti od daleč ne poskuša dezavuirati Penrosa in njegovih idej. Nasprotno! Večkrat poudari, da še ne razumemo dobro kemije, biologije, kaj šele zavesti (družbe in politike, kot malo v šali dodaja). Če neka stvar še ni v polju razumljenega, so dovoljene vse hipoteze, ki ne nasprotujejo naravnim zakonom. In v prav to kategorijo po moje spadajo Penrosove ideje o povezavi kvantne mehanike in zavesti; kar ne bi smelo biti niti malo čudno, saj so tudi naši možgani sestavljeni iz enake snovi, kot vse ostalo ...
Re: Čudeži in znanost
Odgovoril sem na "kako so se smejali vsaki res revolucionarni ideji v fiziki". Kar pa se teorije zavesti tiče, mislim, da je ni mogoče spraviti skupaj z načelom nedoločenosti. Kvantna mehanika se mi zdi le primerna teorija, ki je nihče (tudi Penrose) ne razume in je najbrž ravno zaradi tega "primerna" za razlago zavesti, ki je tudi nihče ne razume.
Re: Čudeži in znanost
Torej, na vhodu objekt v proces in na izhodu objekt iz procesa. Si tako mislil?
Seveda, gre za razmerje med obsegom in premerom kroga. Spotaknil si se ob očiten lapsus.[/quote]Roman napisal/-a: Ja, dokler ne napišeš 2r : (2r\(\pi\)), 2r pokrajšaš in ostane 1:\(\pi\), kaj ne?
Boš pokazal na tale lapsus, da se lahko izboljšam, ker raztresen nisem?
Ni težava v veri težava je v mnenju, ki je neke vrste smiselna stava na resnico.Roman napisal/-a:Škoda. Vidiš, v kakšne težave te pripelje vera?Verjetno res ne.Roman napisal/-a:Amapak tega ti očitno ne bom mogel dopovedati.
Lepo samo manjka definicija N v matematičnem jeziku in sedaj ne vem kako si dobil samo 1, boš popravil tako, da bo razumljivo.Roman napisal/-a:Z veseljem: {\(1\)}\( = N \setminus \){\(x \in N: x>1\)}Boš izvolil to zapisati še v matematičnih simbolih.
No, zaenkrat ti dobro kaže priznam, ko zapišeš še definicijo N bova šele ugotavljala, če sem resnično nesmiselno stavil.Roman napisal/-a:Stavo izgubil. V poštev bi prišel kvečjemu pojem "vsak".Stavim, da boš uporabil slej ko prej izraz "poljuben".
Saj jih ne. Ko imaš enkrat vse točke, to dejansko pomeni VSE točke, ki jih moraš preslikati. To, da, če vzameš mejni točki na polkrožnici, ne samo, da tvoja predlagana preslikava več ni bijektivna, v teh mejnih točkah niti ni definirana!Roman napisal/-a:Zakaj spet mešaš stvari? Imava bijektivno preslikavo med realno osjo in polkrožnico. Če vzameš pri polkrožnici tudi mejni točki, preslikava ni več bijektivna. Torej mora biti polkrožnica brez obeh točk. In če želiš bijektivnost peljati še naprej, do daljice, tudi pri tej ne smeš vključevati mejnih točk, saj se ti bijektivnost pokvari. Trditev je bila, da obstaja bijektivna preslikava med realno osjo in poljubno daljico (a,b) na njej. Če želiš imeti bijektivno preslikavo med [a,b] in polkrožnico, moraš seveda tudi na polkrožnici upoštevati mejni točki. Ampak to z zgodbo nima zveze.To sem ti vendar jaz povedal in pokazal s pomočjo kompozituma preslikav, da se preslikata v zaprt interval oz. daljico [-r,r].
Ne, trditev je bila, da lahko vsa realna števila je mogoče bijektivno preslikati v polovico krožnice in
("Jaz sem ti samo pokazal, kako celotno realno os preslikamo na polkrožnico. ") ta trditev je napačna, kar sem ti pokazal s pomočjo enačb in bolje ne znam. Lahko še samo povem tako, da imaš množico realnih števil in množico točk ter med njimi je neka bijektivna preslikava B, ki deluje med množicama realnih števil in točkami. Grafično lahko tak rezultat predstaviš s premico, ki jo imenuješ realna os.
Pokazal sem ti, da obstaja kompozitum preslikav, ki točko iz realne osi preslika po tvojem predlogu bijektivne preslikave na polkrožnico, nato pa za vsako tako preslikano točko zagrabi še moja predlagana bijektivna preslikava in jo preslika nazaj na številsko os, končna slika kompozituma je nek odprt interval, recimo (-r,r), pri čemer je r polmer polkrožnice.
PAZI SEDAJ, ta moja preslikava je definirana tako v -r, kot tudi v r in tudi v teh točkah je bijektivna. Moja podana preslikava, tista ki zagrabi, je trivialna, saj gre samo za pravokotno projekcijo polkrožnice na premico.
Prav, vendar smrtniki smo vsi, sedaj ali smo končni ali neskončni to je vprašanje?Roman napisal/-a:Kakršne preberem. Ti pa svetujem, da če ne misliš tega, kar napišeš, piši drugače.Seveda ne, kakšne sklepe pa mi predpisuješ.
Aja, se opravičujem, če je bilo mogoče tako dojeti.Roman napisal/-a:Pravzaprav je zvenelo bolj kot grožnja.Koga, za božjo voljo, pa ponujam?
No vidiš, sem vedel, da boš stavil na končnost. Problem seveda niso elementi, ti naj bodo kar atomi, ki se preštevajo, problem je kateri so tvoji, torej, kje in kdaj boš zarisal mejo svoje lastne končnosti.Roman napisal/-a:V vsakem primeru končna, so pa razlike med številom elementov, ki jih želiš šteti.Torej si TI, kot struktura, bitje, končna ali neskončna množica?
Tako vendar deluje. Odkrito povedano ne vem kaj je prof. Leibniz priporočil, zapisano je tako. Ker si vešč lateksa zapiši definicijo odvoda. Greš proti nič vendar nikoli ne smeš priti v nič (lahko pa si blizu nič kolikor želiš!), ker funkcija tam ni definirana!Roman napisal/-a:Čudno razumeš infinitezimalni račun. Ti bi najprej prišel čisto blizu, potem pa bi naredil korak po drugih pravilih. To ne bo šlo in ti tudi Leibniz tega ni priporočil. Si Ahila res preslišal?Sam menim, da je Leibnitz to naredil odlično. Poljubno majhno, tako malo kolikor hočem vendar različno od 0, in ko prestopiš to samo podano mejo si na cilju.Roman napisal/-a:Definiraj zadnji korak v neskončni množici korakov.
Evo vidiš, podpišem kar si napisal. TI pa praviš, da JAZ ne govorim istega jezika. Ej, jej, Roman.Roman napisal/-a:Vera me ne vznemirja, vznemirjajo me ljudje, ki verjamejo čudne stvari. Še posebej, če gre za razgledane ljudi. Še posebej, če želijo svojo vero vsiljevati drugim.Zakaj te vera tako vznemirja?
Kaj meniš TI, ki si izven sfere me ne zanima, JAZ sem na sferi in zame je premica. Albert se reži.Roman napisal/-a:Če je pravilo, da si ves čas na sferi (in to je postulat sferne geometrije), potem pač ne moreš ven. Ampak najkrajša pot, da kam prideš, je glavna krožnica, ne premica.če sem točka, ali množica točk v obliki kvadrata na sferi, kako pa bom prišel iz te sfere?
Seveda ne, tako kot gor za Avstralca ni isto kot gor za Slovenca.Roman napisal/-a:Drži, ampak te smeri so za vsako točko tangentne. Naprej za točko A ni isto kot naprej za točko B.Gibam se lahko samo v dve različni smeri : levo ali desno in naprej ali nazaj. Drži?
Prav.Roman napisal/-a:Tako.Aja, če smo determinirani, torej nimamo svobodne volje
Nimamo (še) vpliva na pojavitev Sonca vendar nikoli ne veš, odkar imamo Trumpa se lahko zgodi tudi to, da spremenimo smer rotacije Zemlje.Roman napisal/-a:Misliš, da so spoznanja stvar svobodne volje? Sonce vzhaja na vzhodu, razen, če se svobodno odločim drugače?kako potem vso znanje, ki smo ga dosegli v naravi?
Veliko njih je verjetno imelo drugačen rezultat od pričakovanega, saj zato pa se eksperimentira razen seveda pri delčkasti mehaniki. Tam se baje dogaja to kar želimo, da bi se zgodilo.Roman napisal/-a:Veš za kak eksperiment, ki bi lahko imel drugačen rezultat? Samo kvantni pojavi tu ne štejejo, oziroma jih je treba obravnavati drugače.bargo napisal/-a: Namreč to pomeni, da so rezultati eksperimentov že vnaprej določeni, še preden so izvedeni, a ne?
Zadnjič spremenil bargo, dne 5.9.2017 22:11, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Čudeži in znanost
Odlično povedano. "Kako zavest v materiji?" je videti zanimivo vprašanje, "Kako kvantna mehanika v materiji?" pa lahko zazveni dokaj nenavadno, na vprašanje Kako materija? je mogoče slišati odgovor s vprašanjem: Si slišal za kvantne fluktuacije niča?Roman napisal/-a: ↑5.9.2017 19:04Odgovoril sem na "kako so se smejali vsaki res revolucionarni ideji v fiziki". Kar pa se teorije zavesti tiče, mislim, da je ni mogoče spraviti skupaj z načelom nedoločenosti. Kvantna mehanika se mi zdi le primerna teorija, ki je nihče (tudi Penrose) ne razume in je najbrž ravno zaradi tega "primerna" za razlago zavesti, ki je tudi nihče ne razume.
Človek si nadene Sombrero in zapoje.
La Cucaracha
Aja, Vojko je bil v krogu 99, to so tisti, ki vedo kaj je zavest. Si še v tem krogu ali si prestopil v 1?
Re: Čudeži in znanost
Trditev je bila da lahko vsa števila (točke) na realni osi bijektivno preslikamo v odprto polkrožnico in ta trditev je točna. Zajc ti je celo podal eno tako bijektivno preslikavo. Preslikava med zaprto polkrožnico in zaprto daljico je seveda lahko tudi bijektivna, ampak niti polkrožnica niti daljica ne vsebujejo vseh realnih števil, tega niti ni nobeden trdil. Vsa realna števila lahko tudi bijektivno preslikaš na odprt interval (tudi preko polkrožnice). Res ne razumem zakaj imaš take težave s tem?bargo napisal/-a:Ne, trditev je bila, da lahko vsa realna števila je mogoče bijektivno preslikati v polovico krožnice in
("Jaz sem ti samo pokazal, kako celotno realno os preslikamo na polkrožnico. ") ta trditev je napačna, kar sem ti pokazal s pomočjo enačb in bolje ne znam.
Re: Čudeži in znanost
Če tako ocenjuješ.Motore napisal/-a: ↑5.9.2017 22:52Trditev je bila da lahko vsa števila (točke) na realni osi bijektivno preslikamo v odprto polkrožnico in ta trditev je točna.bargo napisal/-a:Ne, trditev je bila, da lahko vsa realna števila je mogoče bijektivno preslikati v polovico krožnice in
("Jaz sem ti samo pokazal, kako celotno realno os preslikamo na polkrožnico. ") ta trditev je napačna, kar sem ti pokazal s pomočjo enačb in bolje ne znam.
Ja, več njih. Saj ni problem bijektivna preslikava problem je celota.Motore napisal/-a: Zajc ti je celo podal eno tako bijektivno preslikavo.
Lepo, kaj lepo, odlično! Boš zapisal katera ali koliko realnih števil ni zajetih v sestavljeni bijektivni preslikavi, ki slika iz realne osi na odprto polkrožnico in naprej na daljico, ki pač leži na realni osi zaradi lažjega vrednotenja/primerjave bi dejal Evklid, pač glede na predhodno tvojo izjavo:Motore napisal/-a: Preslikava med zaprto polkrožnico in zaprto daljico je seveda lahko tudi bijektivna, ampak niti polkrožnica niti daljica ne vsebujejo vseh realnih števil, tega niti ni nobeden trdil.
"Trditev je bila da lahko vsa števila (točke) na realni osi bijektivno preslikamo v odprto polkrožnico".
Ko preurejamo neskončnost se pač izgubi kak posameznik ali dva, kaj čemo, svet ni popoln in mogoče je, da zato obstaja.
Saj nimam težav, videti je, kot da bi jih sedaj imel ti. Ali nisi v kontradikciji s svojimi izjavami?Motore napisal/-a: Vsa realna števila lahko tudi bijektivno preslikaš na odprt interval (tudi preko polkrožnice). Res ne razumem zakaj imaš take težave s tem?
Re: Čudeži in znanost
To je dejstvo, ne moja ocena.
Kakšna celota? Uporabili smo vsa realna števila, jih preslikali in dobili slike vseh realnih števil. Preslikana realna števila seveda niso realna števila.
Vsa realna števila sem preslikal, brez da bi katerokoli izgubil.
Če jo preurejamo na zgrešen način, kot to delaš ti, potem je vse mogoče.
Nisem. Število 15406666 preslikam z bijektivno preslikavo v recimo 0.4355, ki je v odprtem intervalu (0,1). V tem intervalu seveda ni številke 15406666, je pa slika te številke (0.4355) in če to sliko preko inverzne preslikave preslikam nazaj dobim 15406666. To velja za vsa realna števila in njih slike. To je to, vsa realna števila lahko preslikam v odprt interval, brez nobene izgube.
Re: Čudeži in znanost
Ne. Proces ni objekt, ni stroj, ki spremeni vhodni objekt v izhodnega. Je bolj nekaj takega kot gibanje, v smislu, da gibanja samega ni, so samo gibajoča se telesa, ki imajo pač gibanje za svojo lastnost. Kako pa ti vidiš proces?
proces 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih a) naravnih zakonitostih b) družbenih zakonitostih, 2. celota del, delovanja za dosego kakega cilja (SSKJ)
Bom. Razmerje med \(a\) in \(b\) se zapiše (in računa) kot \(a:b\) oziroma \(a \over b\) in ne kot \(b:a\) ali \(b \over a\). Če to zamešaš, dobiš, kot si prav opozoril, \(1 \over \pi\). Razmerje ni komutativno.Boš pokazal na tale lapsus, da se lahko izboljšam, ker raztresen nisem?
Nikoli nisem stavil proti resnici.Ni težava v veri težava je v mnenju, ki je neke vrste smiselna stava na resnico.
To sva že vzela. Beri Peanove eksiome.Lepo samo manjka definicija N v matematičnem jeziku in sedaj ne vem kako si dobil samo 1, boš popravil tako, da bo razumljivo.
Saj, dejansko vse točke, ki pripadajo izvirniku in vse, ki pripadajo sliki. Pri bijekciji pa lahko izvirnik zamenjaš s sliko. V najinem primeru je izvirnik realna os, slika pa odprta polkrožnica. Vsa odprta polkrožnica, nič ji ne manjka, niti tisti dve točki.Ko imaš enkrat vse točke, to dejansko pomeni VSE točke, ki jih moraš preslikati.
To ti ves čas dopovedujem, me veseli, da si spregledal.To, da, če vzameš mejni točki na polkrožnici, ne samo, da tvoja predlagana preslikava več ni bijektivna, v teh mejnih točkah niti ni definirana!
Odprte krožnice.Ne, trditev je bila, da lahko vsa realna števila je mogoče bijektivno preslikati v polovico krožnice
Če je preslikava (moja ali tvoja) bijektivna, itak deluje enako v obe smeri.Pokazal sem ti, da obstaja kompozitum preslikav, ki točko iz realne osi preslika po tvojem predlogu bijektivne preslikave na polkrožnico, nato pa za vsako tako preslikano točko zagrabi še moja predlagana bijektivna preslikava in jo preslika nazaj na številsko os
Čakaj, ne gre za kompozitum med mojo in tvojo preslikavo med realno osjo in odprto polkrožnico. Gre za kompozitum med mojo ali tvojo preslikavo in preslikavo med odprto polkrožnico in odprtim intervalom. Šele zdaj sva na koncu.končna slika kompozituma
No, projekcija ni nikoli trivialna, ampak nič hudega. Tvoj problem je, da narobe sestavljaš kompozitum. Res imaš dve bijektivni preslikavi (realna os <-> odprta polkrožnica in zaprta polkrožnica <-> zaprt interval), ampak kompozitum ni bijektiven, saj slika prve preslikave ni izvirnik druge, zato ti tu zmanjkata dve točki. Bo zdaj bolj jasno?PAZI SEDAJ, ta moja preslikava je definirana tako v -r, kot tudi v r in tudi v teh točkah je bijektivna. Moja podana preslikava, tista ki zagrabi, je trivialna, saj gre samo za pravokotno projekcijo polkrožnice na premico.
Zakaj bi bilo to vprašanje? Ko enkrat umremo, smo mrtvi neskončno časa, če neskončni čas sploh obstaja.Prav, vendar smrtniki smo vsi, sedaj ali smo končni ali neskončni to je vprašanje?
Ne stavim.No vidiš, sem vedel, da boš stavil na končnost.
Seveda ne, elementi so v bistvu že prešteti in ne sestavljajo vsi mojega telesa.Problem seveda niso elementi
Zakaj bi to bil problem? Menda je jasno, do kam sega telo. Je tvoje telo tvoje? Je zrak, ki ga dihaš, tvoj? Tudi, če bi to bil problem, ima celotno vesolje končno število delcev, torej mora za telo kot del vesolja veljati isto.ti naj bodo kar atomi, ki se preštevajo, problem je kateri so tvoji
Irelevantno.torej, kje in kdaj boš zarisal mejo svoje lastne končnosti.
Ne, ne deluje tako. Že Ahil je dober primer, ne more narediti zadnjega koraka, zato ne ujame želve. Ne more narediti tako, kot svetuješ: ko prestopiš to samo podano mejo si na cilju.Tako vendar deluje.
Kar sam poguglaj. Ti verjamem, da govoriva o istem.Ker si vešč lateksa zapiši definicijo odvoda.
V ta namen so matematiki izumili limite in z njimi rešili problem. Odvod je limita diferenčnega kvocienta \(dy /over dx\), ko gre \(dx\) proti \(0\). Še vedno ni zadnjega koraka.Greš proti nič vendar nikoli ne smeš priti v nič (lahko pa si blizu nič kolikor želiš!), ker funkcija tam ni definirana!
Odlično, čeprav to praviloma pomeni, da se nisva razumela.Evo vidiš, podpišem kar si napisal.
Seveda ne. Čudne stvari so zate očitno nekaj drugega kot zame.TI pa praviš, da JAZ ne govorim istega jezika.
Ja, svet pa je raven.JAZ sem na sferi in zame je premica.
Dobro, da imaš somišljenika.Albert se reži.
Motiš se, svet je raven.Seveda ne, tako kot gor za Avstralca ni isto kot gor za Slovenca.
Kaj pa, če Unu to prej uspe?odkar imamo Trumpa se lahko zgodi tudi to, da spremenimo smer rotacije Zemlje.
Aha, sem mislil, da si rekel, da so rezultati eksperimentov že vnaprej določeni. Med določenostjo in pričakovanostjo je nekaj razlike.Veliko njih je verjetno imelo drugačen rezultat od pričakovanega
Ne verjemi vsega, kar slišiš.Tam se baje dogaja to kar želimo, da bi se zgodilo.