Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Zakaj neki omenjaš ubežno hitrost? Ta vendar z nalogo nima ničesar skupnega. Odgovor na Vojkovo vprašanje pa daje navedeni članek. Hitrost skozi središče je približno 8 km/h, čas do nasprotne skrajne lege pa je okoli 42 minut. Je to kaj povezano s Štoparskim vodnikom po galaksiji?
Re: Čudeži in znanost
Samo majhen poravek: 8 km/s ne 8 km/h.
Tukaj je podrobnejša analiza problema: http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... thole.html
Re: Čudeži in znanost
Res je, zmotil sem se. Hvala za popravek.
Re: Čudeži in znanost
Je pa res lepo naključje (že kar otročje), da sta hitrosti enaki ! Ali pa je tisti, ki misli, da nista povezani zelo otročji!Roman napisal/-a: ↑25.9.2017 8:25Zakaj neki omenjaš ubežno hitrost? Ta vendar z nalogo nima ničesar skupnega. Odgovor na Vojkovo vprašanje pa daje navedeni članek. Hitrost skozi središče je približno 8 km/h, čas do nasprotne skrajne lege pa je okoli 42 minut. Je to kaj povezano s Štoparskim vodnikom po galaksiji?
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
A propos, si predstavljaš padanje skozi tunel na nevtronski zvezdi?! Tam je gravitacijski pospešek 2×10*11 večji kot na Zemlji!
Že po metru padanja bi telo imelo hitrost cca 100.000 km/s! (1/3 c!!!)
Takole za vajo, mi lahko kdo izračuna hitrost v središču nevtronske zvezde s premerom 12km (tipičen radij za NZ)! No, tehniki, gremo!
Po moje se, saj je gravitacija manjša, ko se pomikamo proti središču Zemlje. Hitrost kotaljenja kroglice v (zelo globokem!) rudniku bi morala biti manjša.Postavi se vprašanje ali se kroglica spuščena na klancu obnaša drugače v rudniku pod zemljo, kot na površju zemlje.
A propos, si predstavljaš padanje skozi tunel na nevtronski zvezdi?! Tam je gravitacijski pospešek 2×10*11 večji kot na Zemlji!
Že po metru padanja bi telo imelo hitrost cca 100.000 km/s! (1/3 c!!!)
Takole za vajo, mi lahko kdo izračuna hitrost v središču nevtronske zvezde s premerom 12km (tipičen radij za NZ)! No, tehniki, gremo!
Re: Čudeži in znanost
Ubežna hitrost (tudi druga kozmična hitrost) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja (Wikipedija). Zdaj pa poveži to hitrost s prostim padom. Bo šlo? Kako definiraš otročjost?
Re: Čudeži in znanost
Ni točno! Gravitacija do globine kovinskega jedra Zemlje bolj ali manj narašča - maksimum je 10,68 m/s².vojko napisal/-a: ↑25.9.2017 17:02Bargo je napisal:
Po moje se, saj je gravitacija manjša, ko se pomikamo proti središču Zemlje. Hitrost kotaljenja kroglice v (zelo globokem!) rudniku bi morala biti manjša.Postavi se vprašanje ali se kroglica spuščena na klancu obnaša drugače v rudniku pod zemljo, kot na površju zemlje.
Mogoče boš pa sam povezal prosti pad z vodoravnim ali vsaj navpičnim metom. Vsaj opisno bi lahko povezal - prosti pad - gravitacija - ubežna hitrost
Definicija je - prosto po Romanu - ti si prvi uporabil otročjost!
Re: Čudeži in znanost
In Saj gre - je le povezano z gravitacijo. Kakšen znakec za nasprotno smer pa bo!
Za graf pa - je vseeno lepo, če se stvari malo bolj natančno razčistijo, da se ne bi spotikali!
Re: Čudeži in znanost
WIKIPEDIJA!
Re: Čudeži in znanost
Ja, prilepil je graf in ga po svoje interpretiral. Jaz sem napisal, da bi po moje morala "hitrost kotaljenja kroglice v (zelo globokem!) rudniku biti manjša." Poudarek je na "zelo globokem", torej nekaj tisoč km pod površjem. Polmer Zemlje je 6.371 km in če pogledamo graf, vidimo, da je g do globine 2.500 km skoraj enak kot na površju (9,81 m/s²), le na tej globini ima 'zob' in na kratko poskoči na 10,68 m/s² kar je le za 0,87 m/s² več kot na površju, oz. malo več kot je razlika v g med mestoma Anchorage (9,826 m/s²) in Mexico City (9,776 m/s²). Nato pa strmo pada proti 0 v središču.
Vse to merjeno le na podlagi Preliminary Reference Earth Model (PREM); če pa g merimo na modelu konstantne gostote (temnozelena linija), je nekaj časa konstanten, nato pa strmo in linearno pada, na modelu linearnega naraščanja gostote proti središču (svetlozelena linija) velja podobna ugotovitev.
Pod črto: moja trditev bi bila napačna le, če bi g merili na radialni razdalji nekaj deset km okoli 2.500 km pod površjem.
Toliko o vpitju: "Ni točno!"
Popolnoma pa je seveda ohlapna (da ne rečem zgrešena) trditev, ki sledi, namreč, da 'gravitacija do globine kovinskega jedra Zemlje bolj ali manj narašča .' Seveda: 'bolj ali manj'. Tudi za vse ostalo (temperaturo, pritisk, oblačnost, ipd.) lahko rečemo, da drži 'bolj ali manj'... tudi za bolnika, ki je hudo bolan, lahko rečemo, da je 'bolj ali manj' zdrav ...
Re: Čudeži in znanost
Vojkosrav - že tvoja trditev citat:vojko napisal/-a: ↑26.9.2017 0:27
Ja, prilepil je graf in ga po svoje interpretiral. Jaz sem napisal, da bi po moje morala "hitrost kotaljenja kroglice v (zelo globokem!) rudniku biti manjša."" Poudarek je na "zelo globokem", torej nekaj tisoč km pod površjem. Polmer Zemlje je 6.371 km in če pogledamo graf, vidimo, da je g do globine 2.500 km skoraj enak kot na površju (9,81 m/s²), le na tej globini ima 'zob' in na kratko poskoči na 10,68 m/s² kar je le za 0,87 m/s² več kot na površju, oz. malo več kot je razlika v g med mestoma Anchorage (9,826 m/s²) in Mexico City (9,776 m/s²). Nato pa strmo pada proti 0 v središču.
Vse to merjeno le na podlagi Preliminary Reference Earth Model (PREM); če pa g merimo na modelu konstantne gostote (temnozelena linija), je nekaj časa konstanten, nato pa strmo in linearno pada, na modelu linearnega naraščanja gostote proti središču (svetlozelena linija) velja podobna ugotovitev.
Pod črto: moja trditev bi bila napačna le, če bi g merili na radialni razdalji nekaj deset km okoli 2.500 km pod površjem.
Toliko o vpitju: "Ni točno!"
Popolnoma pa je seveda ohlapna (da ne rečem zgrešena) trditev, ki sledi, namreč, da 'gravitacija do globine kovinskega jedra Zemlje bolj ali manj narašča .' Seveda: 'bolj ali manj'. Tudi za vse ostalo (temperaturo, pritisk, oblačnost, ipd.) lahko rečemo, da drži 'bolj ali manj'... tudi za bolnika, ki je hudo bolan, lahko rečemo, da je 'bolj ali manj' zdrav ...
"hitrost kotaljenja kroglice v (zelo globokem!) rudniku biti manjša" je tako ohlapna, da skoraj ne zasluži komentarja. Veš, hitrost kotaljenja kroglice je nekaj drugega kot pospeševanje kotaljenja kroglice. O pospešku si pa preberi na Wikipediji in tudi tvoj miselni poskus je že vsaj v dveh obdobjih dodobra prežvečen.
Predlagam ti, da se ravnaš po besedah tega modreca:
ali pa v peskovnik povabiš Šrinkolinka in bosta nadaljevala svoje dialoge:
Vojkosrav - bolje ti gredo razprave o marxizmu in pravništvu, zato za fiziko raje upoštevaj
Re: Čudeži in znanost
No, 0.5 m/ss ni videti ravno veliko, samo če dolgo traja potem razlika postaja očitna. Gravitacija je pač tek na dolge proge!
Nitka iz Nastanek vesolja
Mirko, ti si taka truba, veš. Pihneš ga že, samo kaj, ko ne traja.
Shrink, boš recenziral ali boš kar posedal?
Saxophone Horse Goes Crazy
Nitka iz Nastanek vesolja
Mirko, ti si taka truba, veš. Pihneš ga že, samo kaj, ko ne traja.
Shrink, boš recenziral ali boš kar posedal?
Saxophone Horse Goes Crazy
Re: Čudeži in znanost
Kaj si hotel povedati?bargo napisal/-a: ↑27.9.2017 7:50No, 0.5 m/ss ni videti ravno veliko, samo če dolgo traja potem razlika postaja očitna. Gravitacija je pač tek na dolge proge!
Nitka iz Nastanek vesolja
Mirko, ti si taka truba, veš. Pihneš ga že, samo kaj, ko ne traja.
Shrink, boš recenziral ali boš kar posedal?
Saxophone Horse Goes Crazy
Ti si govoril o kotaljenju po klancu; ta pa pod zemljo ne more biti ne vem kako dolg, ne? O kotaljenju vprašaj Galilea, on vse ve o tem...