Svetloba
Svetloba
Pozdravljeni. Z 8-letnim sinom sva se pogovarjala o zvezdah in svetlobi. Razlagala sem mu, da zvezde, ki jih vidimo na nebu lahko sploh ne več obstajajo. Vprašal pa me je nekaj zanimivega, in sicer, kdaj bo svetloba z zvezd prišla do nas. Saj res deluje, kot da je daleč stran in da še ima za narediti kar nekaj poti do našega očesa. Kako mu to razložiti?
Re: Svetloba
Najprej mu moraš razložiti, da ima svetloba svojo hitrost, in dlje ko je "lučka", več časa potrebuje svetloba do našega očesa. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu, torej neznansko velika razdalja. Če je "lučka" oddaljena štiri svetlobna leta, potem bo svetloba potrebovala štiri leta, da bo prispela do nas. Tisto svetlobo, ki jo vidimo zdaj, pa se je odpravila na pot pred štirimi leti. Mislim, da bo za osemletnika to kar dovolj. Ampak sine bo morda vprašal kaj, na kar mu ni bo tako enostavno odgovoriti.
Re: Svetloba
Hvala. To sem mu že vse povedala, samo ko pomislim, je zvezde na nebu res videti zelo daleč, zakaj jih ne vidimo bližje, oz. kdaj pride ta svetloba, ki jo vidimo na nebu, do nas? Saj je težko že vprašanje postavit.
Re: Svetloba
Analogija z vlakom. Ko sine vidi vlak, kompozicijo vlaka, ne vidi takoj vseh vagovnov, če je le vlakovna kompozicija dovolj dolga. Lokomotiva naj predstavlja rojstvo zvezde. Ko iz njegovega vidnega polja izgine lokomotiva, si vagoni še kar sledijo, eden za drugim in še različni so, ko izgine zadnji vagon, naj predstavlja to smrt zvezde, sinko ve, da je vlakovna kompozicija še zmeraj prisotna in opazil jo bo lahko nek drug fantek daleč vstran, sprva lokomotivo in potem za njo vse vagone tako, kot jih je opazil on.
Re: Svetloba
Ker niso bližje. So zelo daleč. Že nam najbližja zvezda, Sonce, je kakih osem svetlobnih minut daleč. Ko gledamo sonce, vidimo svetlobo, ki je pred osmimi minutami štartala s Sonca in je zdaj v naših očeh. Kar vidimo, je v resnici Sonce izpred osmih minut.
Svetloba, ki jo vidimo, je vendar že pri nas, v naših očeh. Drugače je ne bi videli. Umestno vprašanje je, kdaj je začela potovati od zvezde.kdaj pride ta svetloba, ki jo vidimo na nebu, do nas?
Pa ga naj postavi sin.Saj je težko že vprašanje postavit.
Zadnjič spremenil Roman, dne 15.5.2018 17:12, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Svetloba
Na bistvo vprašanja je odgovoril že roman.
Hitrost svetlobe je konstanta in je (za naše zemeljske razmere) ogromna: 300.000 km/s! Zame je najboljša ilustracija te strahovite hitrosti tale z vlakom. Zamislite si železnico okoli ekvatorja (40.000 km). Po njej vozi vlak s svetlobno hitrostjo (oz. malo manj, ker je nobeno materialno telo ne more doseči). Stojite ob progi in jo z zaletom preskočite (recimo, da ta preskok proge traja eno sekundo). Kaj mislite, kolikokrat vas bo zadel ta 'svetlobni' vlak med preskokom? SEDEM KRAT!
Oddaljenost zvezd si lahko predstavljate tudi kot potovanje v preteklost. Ko gledate Luno, jo vidite takšno, kot je bila pred cca eno sekundo, Sonce vidite 8 minut v preteklosti, našo najbližjo zvezo Alfa Centaura 4,2 let v preteklosti, našo najbližjo sestrsko galaksijo Andromeda pa vidite takšno, kot je bila pred cca 2,5 milijona let! Morda že dva milijona let ne obstaja več, mi jo pa še vedno občudujemo. Najbolj oddaljen objekt, ki smo ga opazili, je kvazar ULAS J1120+0641 in je od nas oddaljen 12,9 milijarde svetlobnih let. Vidimo ga takšnega, kot je bil pred 12,9 milijarde leti, ko je bilo vesolje staro le kakšnih 770 milijonov let in ni bilo o našem osončju ne duha ne sluha ...
Re: Svetloba
Vidimo samo vagone, lokomotivo pa si domišljamo, kot tudi dolžino vlakovne kompozicije od vagona, ki ga dejansko opazujemo, do lokomotive, ki je daleč spredaj in vleče vagone.vojko napisal/-a: ↑15.5.2018 12:39Na bistvo vprašanja je odgovoril že roman.
Hitrost svetlobe je konstanta in je (za naše zemeljske razmere) ogromna: 300.000 km/s! Zame je najboljša ilustracija te strahovite hitrosti tale z vlakom. Zamislite si železnico okoli ekvatorja (40.000 km). Po njej vozi vlak s svetlobno hitrostjo (oz. malo manj, ker je nobeno materialno telo ne more doseči). Stojite ob progi in jo z zaletom preskočite (recimo, da ta preskok proge traja eno sekundo). Kaj mislite, kolikokrat vas bo zadel ta 'svetlobni' vlak med preskokom? SEDEM KRAT!
Oddaljenost zvezd si lahko predstavljate tudi kot potovanje v preteklost. Ko gledate Luno, jo vidite takšno, kot je bila pred cca eno sekundo, Sonce vidite 8 minut v preteklosti, našo najbližjo zvezo Alfa Centaura 4,2 let v preteklosti, našo najbližjo sestrsko galaksijo Andromeda pa vidite takšno, kot je bila pred cca 2,5 milijona let! Morda že dva milijona let ne obstaja več, mi jo pa še vedno občudujemo. Najbolj oddaljen objekt, ki smo ga opazili, je kvazar ULAS J1120+0641 in je od nas oddaljen 12,9 milijarde svetlobnih let. Vidimo ga takšnega, kot je bil pred 12,9 milijarde leti, ko je bilo vesolje staro le kakšnih 770 milijonov let in ni bilo o našem osončju ne duha ne sluha ...
Re: Svetloba
No, za osemletnika je tudi to sprejemljiva razlaga posebne teorije relativnosti ...bargo napisal/-a: ↑15.5.2018 12:46Vidimo samo vagone, lokomotivo pa si domišljamo, kot tudi dolžino vlakovne kompozicije od vagona, ki ga dejansko opazujemo, do lokomotive, ki je daleč spredaj in vleče vagone.vojko napisal/-a: ↑15.5.2018 12:39Na bistvo vprašanja je odgovoril že roman.
Hitrost svetlobe je konstanta in je (za naše zemeljske razmere) ogromna: 300.000 km/s! Zame je najboljša ilustracija te strahovite hitrosti tale z vlakom. Zamislite si železnico okoli ekvatorja (40.000 km). Po njej vozi vlak s svetlobno hitrostjo (oz. malo manj, ker je nobeno materialno telo ne more doseči). Stojite ob progi in jo z zaletom preskočite (recimo, da ta preskok proge traja eno sekundo). Kaj mislite, kolikokrat vas bo zadel ta 'svetlobni' vlak med preskokom? SEDEM KRAT!
Oddaljenost zvezd si lahko predstavljate tudi kot potovanje v preteklost. Ko gledate Luno, jo vidite takšno, kot je bila pred cca eno sekundo, Sonce vidite 8 minut v preteklosti, našo najbližjo zvezo Alfa Centaura 4,2 let v preteklosti, našo najbližjo sestrsko galaksijo Andromeda pa vidite takšno, kot je bila pred cca 2,5 milijona let! Morda že dva milijona let ne obstaja več, mi jo pa še vedno občudujemo. Najbolj oddaljen objekt, ki smo ga opazili, je kvazar ULAS J1120+0641 in je od nas oddaljen 12,9 milijarde svetlobnih let. Vidimo ga takšnega, kot je bil pred 12,9 milijarde leti, ko je bilo vesolje staro le kakšnih 770 milijonov let in ni bilo o našem osončju ne duha ne sluha ...
P.S. Problemi bi bil navdušen nad tvojo metaforo...
Re: Svetloba
Hvala za vse odgovore. Vse to mi je jasno okoli svetlobe in časa in oddaljenosti. Bolj mi ni jasen občutek, da zvezde vidimo na nebu in ne npr., kot da so 1 meter oddaljene od nas, to bo verjetno bolj biološko vprašanje delovanja našega očesa, kot fizikalno.
Re: Svetloba
To je predvsem stvar možganov, ki naredijo takšen občutek razdalje. Bi se našlo po netu, ko piše o tem in o podobnih konstruktih možganov.
Re: Svetloba
Zato se že leta potrjuje, kakšen dar je v življenju srečati prave učtelje...
Re: Svetloba
Že, samo gora je 10 km stran, in ne bo prišla bliže, svetloba pa potuje in občutek je, da še ni prišla do našega očesa, temveč je še vedno nekje daleč na nebu.
Re: Svetloba
V bistvu gledate sliko gore (zvezde, galaksije, ...) in to sliko prenaša svetloba ali drugo EM valovanje (npr. radijski valovi), ustvarja pa se na mrežnici vašega očesa in se po vidnem živcu prenaša v vidni center v možganih. Šele tu se pravzaprav oblikuje slika). Ker pa EM valovi nimajo neskončne hitrosti (samo v tem primeru bi videli predmet takšen kot je v resnici v tem trenutku), potrebujejo določen čas, da 'prinesejo' informacijo (sliko) do vas. Ta čas prenosa pomeni časovno zakasnitev, ki za tisti kvazar znaša 12,9 milijarde let.
Če stvari priženemo do konca: ko se gledate v ogledalu z razdalje npr. 1,5 m, se vidite takšni, kot ste bili pred cca 0,00000001sekundami. Gledate torej svojo postarano podobo ...
Re: Svetloba
Hmm jaz pa s tem nimam problemov. Tudi umetna luč, ki jo vidim 20km daleč je le pikica, pa vem, da jo vidim le zato, ker je svetloba pripotovala tistih 20km do mojega očesa. Enako z vsakim predmetom, ki ga vidim seveda.