FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Ob koncu razprave z GJ še vsebinski povzetek razprave: http://www.frozman.si/pdf/CAS.pdf
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Aha, ha ha...Rozman napisal/-a: ↑14.7.2018 19:59Ob koncu razprave z GJ še vsebinski povzetek razprave: http://www.frozman.si/pdf/CAS.pdf
Kratek povzetek oziroma recenzija:
Rozman je enega zakadil in par gobic pojedel, pol se je pa kar v mislih na mion preselil in tam je vse videl in zvedel.
Ko je pa zopet k sebi pršel je pa domačo nalogo napisal. Ampak se še ni čisto streznil tako, da je že v drugem stavku dve slovnični napaki naredil.
Njegov pristop me precej spominja ne Amritov, pa še teme uporabljata iste, mogoče pa imata istega dealer-ja.
Skratka blodnje zadetega Rozmana na mionu. Kaj več kot to, pa kot vedno do sedaj ni mogoče reči!
Lep dan še naprej...
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Vidim, da je še volja za razpravo, zato zastavljam še eno vprašanje.
Proti vazi pada krogla. Opazovalec na krogli in na vazi se drug drugega ne zavedata, dokler krogle vaze ne razbije. Pad krogle opazovalec enkrat opazuje na krogli, drugič ob vazi.
Krogla miruje za opazovalca na krogli. Opazovalec na njej ne opaža upočasnjenega teka časa. Krogla ima tak razpadni čas, da če dogajanje opazujem na krogli, le-ta razpade nad vazo in ne poškoduje vaze.
Če dogajanje opazujem ob vazi, na krogli čas teče počasneje. Posledično krogla ne razpade pred udarcem v vazo. S tem pa vazo razbije.
Ob vazi se čez pol ure sprehodil naključni opazovalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Proti vazi pada krogla. Opazovalec na krogli in na vazi se drug drugega ne zavedata, dokler krogle vaze ne razbije. Pad krogle opazovalec enkrat opazuje na krogli, drugič ob vazi.
Krogla miruje za opazovalca na krogli. Opazovalec na njej ne opaža upočasnjenega teka časa. Krogla ima tak razpadni čas, da če dogajanje opazujem na krogli, le-ta razpade nad vazo in ne poškoduje vaze.
Če dogajanje opazujem ob vazi, na krogli čas teče počasneje. Posledično krogla ne razpade pred udarcem v vazo. S tem pa vazo razbije.
Ob vazi se čez pol ure sprehodil naključni opazovalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Le kaj te moti pri takšnem načinu komuniciranja in vizualiziranja. Tudi Einstein "je jahal" na svetlobnem žarku.
Le kje si zasledil "absolutni potek časa"? Temu se reče lastni čas.
Kaj naj bi po tvoje sploh pomenilo, "Absolutni potek časa je pri obeh objektih enak" Namreč, imamo raketarja in zemljana. Prvemu teče čas t, drugemu čas t'. Kaj je absolutni čas?
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
To da se ima za več kot Einstein!
Rozman ne priznava relativnosti časa, hkrati pa trdi da relativnostno teorijo razume in je tako zanj vsak čas lastni čas!
Lep dan vsem...
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Psihoanaliza (kakšen je Rozman) je osrednji del tega foruma.
Večji problem pa so odgovori na fizikalna vprašanja, na primer:
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.
Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.
Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju časa, krogla nad vazo še ne razpade, zadene vanjo in jo razbije.
Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Večji problem pa so odgovori na fizikalna vprašanja, na primer:
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.
Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.
Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju časa, krogla nad vazo še ne razpade, zadene vanjo in jo razbije.
Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Kako pa opazovalec na krogli ve, da miruje krogla in da se giblje vaza? Kaj pa če se gibata oba, vaza in krogla? Ali pa se giba samo krogla in vaza miruje?Rozman napisal/-a: ↑16.7.2018 17:09Psihoanaliza (kakšen je Rozman) je osrednji del tega foruma.
Večji problem pa so odgovori na fizikalna vprašanja, na primer:
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.
Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.
Vaza ni razbita!
Vaza je razbita!Rozman napisal/-a:
Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju časa, krogla nad vazo še ne razpade, zadene vanjo in jo razbije.
Verjetno ne gre za isto vazo, kaj ne? Kajti potencialno razbitje vaze ni odvisno od opazovanja!
Vaza ni razbita, ker je poročal tako opazovalec iz krogle ali pa je razbita, ker je tako poročal opazovalec ob vazi in tako samo vaza ve, ali je cela ali razbita, ker očitno nekdo laže.Rozman napisal/-a: Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Poznavalci teorije relativnosti dobro vedo, da nihče ne laže. Vedo, da drži trditev, da je vaza razbita in da hkrati lahko popolnoma zaupamo tudi negacija te trditve, da je vaza cela.ker očitno nekdo laže
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Prvo kot prvo izobrazba glede teorije relativnosti bi ti prav prišla (ampak to smo ti povedali že milijonkrat). Ker vem da bodo moje naslednje beside nekako nerazumljive (oz. preslišane) s tvoje strani, bodo mogoče v pomoč komu drugemu.
Vaza je razbita tako v enem kot v drugem primeru. Samo kontrakcijo dolžine ne smeš zanemariti (poleg dilatacije časa).
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Kontrakcija dolžine po teoriji relativnosti le splošči kroglo, ne vpliva pa na razdaljo med kroglo in vazo. Ker nas sploščenost krogle ne zanima, je kontrakcija dolžine v tem primeru brezpredmetna.Samo kontrakcijo dolžine ne smeš zanemariti
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Zakaj pa tako in ne, da bo vaza ostala cela, ne razbita, tako v enem kot v drugem primeru? Nenazadnje je vaza ena sama in v relativnosti ni še verjetnosti, kaj ne?Motore napisal/-a: ↑18.7.2018 14:45Prvo kot prvo izobrazba glede teorije relativnosti bi ti prav prišla (ampak to smo ti povedali že milijonkrat). Ker vem da bodo moje naslednje beside nekako nerazumljive (oz. preslišane) s tvoje strani, bodo mogoče v pomoč komu drugemu.
Vaza je razbita tako v enem kot v drugem primeru. Samo kontrakcijo dolžine ne smeš zanemariti (poleg dilatacije časa).
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Motore, vse je res kar praviš. Sedaj pa to skušajva aplicirati v pojasnitev vpada mionov v ozračje.Z našega opazovalnega sistema ja. S sistema krogle pa se razdalja do vaze zmanjša.
Recimo, da mioni nastajajo nekaj deset km nad zemeljskim površjem.
Če se opazovalec nahaja na mionu (to je po tvoje tudi z našega sistema opazovanja), potem mu bo čas tekel brez kontrakcije časa in prostora. Ker ima mion razpadno dobo 2,2 μs bo v zaznavi opazovalca na mionu razpadel po nekaj sto metrih na višini nekaj deset km.
Če mion opazujemo iz zemlje in če predpostavimo, da je nastal na višini nekaj deset km, bo ravno tako razpadel po nekaj sto metrih na višini nekaj deset km. Čas se mu seveda podaljša, ampak se mu zaradi kontrakcije dolžine skrajša tudi pot.
Če upoštevamo kontrakcijo razdalj tudi pri določanju lokacije nastanka miona, bo opazovalec na zemlji opažal, da hitri mioni nastajajo le malo nad zemljo, na primer km nad zemljo, in se potem skladno s kontrakcijo časa in prostora približujejo zemlji.
Če pa opazovalec na zemlji spusti balon in iz balona na različnih višinah opazuje mione, bo glede na kontrakcijo prostora opažal, da mioni nastajajo ravno okrog njega, ne višje in ne nižje.
To razmišljanje pa moj eksperiment s kroglo in razumevanje krovnega dokaza o teoriji relativnosti po tvoji zaslugi postavlja v malo drugačen položaj. Hvala.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Narobe. Če sedimo na mionu bo mion miroval in se bo zemlja gibala proti njemu z skoraj svetlobno hitrostjo. Čas na mionu bo tekel normalno za opazovalca, ki sedi na mionu, vendar bo vse okoli njega skrčeno v smeri propagacije. Torej bo razdalja med njegovim nastankom in razpadom veliko krajša. Toliko krajša da bo v tistih 2,2 μs prišel do zemlje in potem razpadel.
Narobe. Če opazujemo mion iz zemlje, ki nastane na tej višini, bo njegov razpadni čas veliko večji zaradi dilatacije časa (ura na mionu, s perspektive človeka ki je na zemlji, bo tiktakala počasneje). Tako da namesto 2,2 μs bo potreboval recimo 20 μs, kar je dovolj časa da opravi tistih nekaj 10 km. Mion je delec in njegova kontrakcija dolžine je zanemarljiva, če sploh obstaja, ampak bistvo je da to ne vpliva na čas ali pot miona do razpada s perspektive gledalca na zemlji.
Škoda, da še vedno ne boš hotel razumeti.