Zamisliva si delec, ki se ustvari na višini 30 km, leti proti zemlji s cca svetlobno hitrostjo in za pot 30 km gledano z delca porabi 100 μs. Gledano z zemlje zaradi kontrakcije razdalje delec nastane na primer na višini 3 km. Če predvidevava, da ohranja cca svetlobno hitrost, bo to krajšo razdaljo preletel v krajšem času, to je 10 μs. Če bi se mu ob kontrakciji razdalje čas preleta podaljšal, bi bila njegova zaznana hitrost (v=s/t) z zemlje mnogo mnogo manjša od svetlobne hitrosti.Gledano iz zemlje, se čas miona dilatira, ne skrči.
FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Tole sem napisal že prej:
Torej gledano iz zemlje mion preživi, ker mu čas teče počasneje. Gledano iz miona mion preživi, ker prepotuje krajšo razdaljo.
Ti pa si napisal
Gledano z zemlje zaradi kontrakcije razdalje delec nastane na primer na višini 3 km.
Torej gledano iz inercialnega sistema miona se zgodi kontrakcija razdalje, ne iz zemlje.
Itd.
Napiši, kje ne razumeš, kje pa samovoljno dodajaš tvoje predpostavke in zakaj.
Torej gledano iz zemlje mion preživi, ker mu čas teče počasneje. Gledano iz miona mion preživi, ker prepotuje krajšo razdaljo.
Ti pa si napisal
Gledano z zemlje zaradi kontrakcije razdalje delec nastane na primer na višini 3 km.
Torej gledano iz inercialnega sistema miona se zgodi kontrakcija razdalje, ne iz zemlje.
Itd.
Napiši, kje ne razumeš, kje pa samovoljno dodajaš tvoje predpostavke in zakaj.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
qg, tvojih trditev ne razumem, zato rabim še kakšno pojasnilo.Torej gledano iz zemlje mion preživi, ker mu čas teče počasneje.
Če prav razumem, mu čas teče počasneje, razdalja pa ostaja. Razdaljo 30 km preleti na primer namesto v 100 μs, v 1 ms. Pomeni, da se giblje s hitrostjo cca 0,1 c.
V tem primeru pa razdaljo na primer 3 km (namesto 30 km) preleti v času 100 μs, kar pa ponovno pomeni hitrost 0,1 c.Gledano iz miona mion preživi, ker prepotuje krajšo razdaljo.
Mion se, če te prav razumem od nastanka do zemlje giblje s hitrostjo, ki je znatno manjša od svatlobne hitrosti, s hitrostjo, kjer ima relativnost že zanemarljiv vpliv.
To ni moje razmišljanje, tu skušam le razumeti tvoje sporočilo, zato me opozori, če te ne razumem prav.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Čas zemeljskemu opazovalcu teče normalno, ne pa počasneje. Zato je hitrost miona c, ne c/10. Počasneje pa teče ura, ki je na mionu. Zato mion živi dalj časa. Ta ura pa je kar realna, saj jo razberemo po razpolovnem času miona.
Verjetno te moti, ker gledano iz miona te stvari niso skladne z glediščem zemljana.
Sedaj najprej sam poskušaj še napisati, kako vidi opazovalec, ki jaha mion. Namig, on vidi, da se zemlja približuje s hitrostjo, ki je skoraj c.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
qg, če prav razumem, povzetek najine razprave lahko strneva takole:
viewtopic.php?f=19&t=6617&start=60#p124474
viewtopic.php?f=19&t=6617&start=60#p124474
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Kot ponavadi, narobe razumeš.
Ker je tvoj namen trolanje, ne pa dejansko razumevanje, bi te v imenu vseh, ki ne želimo smeti na tem forumu prosil, da se iz slednjega odstraniš.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Hibernacija, seveda se mi bo prilegla - rabim mir - pst
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Govorili smo o PTR in to si rekel tudi sam, pa ves čas preklapljaš nekam ven iz tega ali na pa tvojo teorijo.Rozman napisal/-a: ↑23.7.2018 9:10qg, če prav razumem, povzetek najine razprave lahko strneva takole:
viewtopic.php?f=19&t=6617&start=60#p124474
Kakršna koli konstruktivna debata o tvoji teoriji bo možna le iz vidika PTR.
Tvoja teorija ni PTR, to je Newtonova fizika z nekaterimi dodatki. PTR je samo tisto, kar je uradno.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
.
Sem rekel, da v hibernaciji rabim mir, sicer se zbudim.
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.
Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.
Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju krogla ne razpade nad vazo, zadene vanjo in jo razbije.
Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Naj razmislim o obeh možnih odgovorih.
Če krogla v pogledu opazovalca na krogli in opazovalca ob vazi razpade na različnih globinah, bo v zaznavi enega opazovalca vaza razbita v zaznavi drugega opazovalca pa ostane nepoškodovana. Stanje vaze ne more biti odvisno od perspektiv opazovanja vaze. Različna globina razpada krogle je zato protislovna.
Če krogla za oba opazovalca razpade na isti globini, potem teorija relativnosti sloni le na različnih merskih enotah merjenja globine. Podajanje iste globine z različnimi merskimi enotami in različnimi izmerjenimi vrednostmi pa predstavlja nepotrebno zapletanje opisa pojava.
Sem rekel, da v hibernaciji rabim mir, sicer se zbudim.
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.
Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.
Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju krogla ne razpade nad vazo, zadene vanjo in jo razbije.
Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Naj razmislim o obeh možnih odgovorih.
Če krogla v pogledu opazovalca na krogli in opazovalca ob vazi razpade na različnih globinah, bo v zaznavi enega opazovalca vaza razbita v zaznavi drugega opazovalca pa ostane nepoškodovana. Stanje vaze ne more biti odvisno od perspektiv opazovanja vaze. Različna globina razpada krogle je zato protislovna.
Če krogla za oba opazovalca razpade na isti globini, potem teorija relativnosti sloni le na različnih merskih enotah merjenja globine. Podajanje iste globine z različnimi merskimi enotami in različnimi izmerjenimi vrednostmi pa predstavlja nepotrebno zapletanje opisa pojava.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Nobeden od odgovorov ni možen. Nerazumevanje ti čedalje bolj škodi, zato pojdi nazaj v hibernacijo, tokrat za vedno.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Ne odgovoriš na starejša vprašanja, in odpiraš nova, čeprav bi lahko že prej razčistili, in bi tako enkrat prišli do konca.
Spregledal pa sem, kakšna je tvoja razlaga za preživetje miona, karkršnakoli?
Mion preživi celoten prelet skozi atmosfero. Kako bi skladno s PTR to razložil, ne da bi potreboval kontrakcijo dolžine?Rozman napisal/-a: ↑24.7.2018 9:14Če krogla za oba opazovalca razpade na isti globini, potem teorija relativnosti sloni le na različnih merskih enotah merjenja globine. Podajanje iste globine z različnimi merskimi enotami in različnimi izmerjenimi vrednostmi pa predstavlja nepotrebno zapletanje opisa pojava.
Spregledal pa sem, kakšna je tvoja razlaga za preživetje miona, karkršnakoli?
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Mione zaznavamo na površini zemlje. Ne zaznavamo jih zaradi daljšega razpadnega časa, zaznavamo jih zato, ker v vrhnjih plasteh ozračja primerni vesoljski delci udarijo v atome zraka, ter s tem ustvarijo plaz sekundarnih delcev. Velika energija primarnih vesoljskih delcev se v plazu sekundarnih delcev razširi vse do zemeljskega površja. Mione ustvarjajo tako primerni vesoljski delci, kot sekundarni delci v vseh plasteh atmosfere.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Če že vnaprej predpostavljate absolutni prostor in čas, je izmišljanje čudnih zgodbic z namenom, da se v relativnosti najde protislovnost ali odvečnost, nepotrebno zapletanje. Relativnost ste namreč odpisali že v predpostavki.Rozman napisal/-a: ↑24.7.2018 9:14Če krogla v pogledu opazovalca na krogli in opazovalca ob vazi razpade na različnih globinah, bo v zaznavi enega opazovalca vaza razbita v zaznavi drugega opazovalca pa ostane nepoškodovana. Stanje vaze ne more biti odvisno od perspektiv opazovanja vaze. Različna globina razpada krogle je zato protislovna.
Če krogla za oba opazovalca razpade na isti globini, potem teorija relativnosti sloni le na različnih merskih enotah merjenja globine. Podajanje iste globine z različnimi merskimi enotami in različnimi izmerjenimi vrednostmi pa predstavlja nepotrebno zapletanje opisa pojava.
Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE
Res je, poiskal sem primer pri velikih hitrostih, kjer si z relativnostjo ne moremo pomagati. Naravnemu pojavu se ne moremo odreči, je kakršen je. Če pojav in relativnost nista skladna, se moramo odreči relativnosti. Sicer bi lažje konkretneje odgovoril, če bi vedel, kaj je v moji izjavi najbolj vprašljivo.