Atomsko jedro
Atomsko jedro
Zakaj je atomsko jedro pozitivno nabito? Zakaj so protoni pozitivni ioni?
Je to stvar dogovora, ali je dejansko neko fizikalno ozadje?
Hvala za odgovore
Je to stvar dogovora, ali je dejansko neko fizikalno ozadje?
Hvala za odgovore
Znanstveniki so vedno debatirali okoli vprašanja; kaj je bolj pomembno, začetni teorem, ki ustvari podlago za znanstveno področje ali kasnejši teoremi, ki se na tej podlagi razvijajo.
Nabitost elektronov je najbrž rezultat raznih poiskusov, meritev, preračunavanj. Glede na to, da so bli leptoni (skupno ime za elektrone, pozitrone, nevtrone) že neštetokrat merjeni z nešteto metodami je to že več kot le teorija, saj je njihov obstoj dokazan in opazovan
Elektron je razložen kot valovanje, ima več lastnosti kot sta naboj in spin, z meritvami vpliva magnetnega polja na elektron pa so prišli do ugotovitve da ima elktron dve stanji, + in - .
Nabitost elektronov je najbrž rezultat raznih poiskusov, meritev, preračunavanj. Glede na to, da so bli leptoni (skupno ime za elektrone, pozitrone, nevtrone) že neštetokrat merjeni z nešteto metodami je to že več kot le teorija, saj je njihov obstoj dokazan in opazovan
Elektron je razložen kot valovanje, ima več lastnosti kot sta naboj in spin, z meritvami vpliva magnetnega polja na elektron pa so prišli do ugotovitve da ima elktron dve stanji, + in - .
nevtroni niso leptonistream napisal/-a: Nabitost elektronov je najbrž rezultat raznih poiskusov, meritev, preračunavanj. Glede na to, da so bli leptoni (skupno ime za elektrone, pozitrone, nevtrone) že neštetokrat merjeni z nešteto metodami je to že več kot le teorija, saj je njihov obstoj dokazan in opazovan
--na temo:
Izbira kaj je pozitivno in kaj negativno je popolnoma poljubna. To je samo stvar zgodovine. Ni razloga da bi bila fizika odvisna od tega kam smo postavili niclo Seveda je pa dandanasnji zgradba nukleonov ze lepo pojasnjena, o standardnem modelu veliko pise na kvarkadabri, malo uporabi search. V osnovi je naboj le eno od stevilnih kvantnih stevil ki dolocajo delec, le da so ostala bolj nepredstavljiva in so tudi definirana na nacin ki najbolj poenostavi racunanje, obstaja celo vec naborov...
Če niti ne omenim napak v klasifikaciji in o tem, da je predznak naboja stvar dogovora, ki so bile že popravljena s strani Anivillerja in Romana, potem bode v oči še izjava:
To je precej šlampast (če ne že napačen) opis elektrona. Za kvantni svet namreč velja dualnost, kar pomeni, da se elektroni lahko obnašajo bodisi kot delci bodisi kot valovanje.stream napisal/-a: Elektron je razložen kot valovanje...
Tist k bolj v podrobno pozna zadeve je verjetno doumel, da sm mislu nevtrine, elektrone ter pozitrone, nasprotne delce elektronov.Aniviller napisal/-a:
nevtroni niso leptoni
Da, seveda so delci, če imajo masoshrink napisal/-a: stream je napisal:
Elektron je razložen kot valovanje...
To je precej šlampast (če ne že napačen) opis elektrona. Za kvantni svet namreč velja dualnost, kar pomeni, da se elektroni lahko obnašajo bodisi kot delci bodisi kot valovanje.
Se opravičujem zaradi laičnega razmišljanja. Lp
Verjamem, da je bil lapsus, ampak ne moreš pričakovati, da bomo uvidevni v stilu: "Vsaj vsi vemo, o čem je govora." Mogoče bi lahko sklepali na lapsus, če bi bil bolj natančen in sicer tako, da bi v družini leptonov poleg elektrona, navedel še mion, delec tau ter k vsakemu od teh delcev pripadajoče nevtrine. Obstajajo namreč 3 različni tipi nevtrinov, nevtron pa je samo eden. V okviru materije imamo torej 6 leptonov, če pa še prištejemo njihove anti-delce, jih je skupno 12. Verjamem tudi, da vse to že veš, ampak v izogib nerazumevanju se splača biti natančen.stream napisal/-a: Tist k bolj v podrobno pozna zadeve je verjetno doumel, da sm mislu nevtrine, elektrone ter pozitrone, nasprotne delce elektronov.
Sicer ne vem, zakaj v zvezi z naboji omenjaš leptone, saj nevtrini nimajo naboja. Morda si želel z omembo elektrona in njegovega antidelca pozitrona pokazati na to, da je predznak naboja stvar dogovora, vendar je to – zgodovinsko gledano – slab primer, saj so se glede predznakov naboja dogovorili še preden so sploh vedeli za obstoj antimaterije. Zato bi bila v tem smislu boljša primerjava elektron-proton.
Ravno zato jih ne moremo opisovati zgolj kot valovanje.Da, seveda so delci, če imajo maso
Saj smo vsi po svoje laiki.Se opravičujem zaradi laičnega razmišljanja. Lp
Na moje precejšnje presenečenje sem v knjigi "V iskanju najmanjšega delca sveta" prebral, da nevtroni v jedru sploh omogočajo, da se jedro drži skupaj. Če sem prav razumel, naj bi se nevtron izmenično spreminjal v proton in nazaj, hkrati pa bi se naj nek proton ob tem spreminjal v nevtron in nazaj. Ali torej močna jedrska sila deluje samo med protoni in nevtroni?
ja, jedrska sila (ki je posledica močne sile med kvarki) deluje le med protoni in nevtroni. če bi bli v jedru samo protoni, bi bila em. sila močnejša od jedrske. nism pa še slišu da bi se protoni spreminjal v nevtrone in obratno - a bi torej mogl kvarki prehajat med delcema? a ni ravno za močno silo barvnih nabojev rečeno, da bolj ko so kvarki oddaljeni, močnejša je (da so v trenutku, ko so popolnoma skupaj, teoretično skupaj)?
Mogoče bo odgovor ponudila stran:Roman napisal/-a:Na moje precejšnje presenečenje sem v knjigi "V iskanju najmanjšega delca sveta" prebral, da nevtroni v jedru sploh omogočajo, da se jedro drži skupaj. Če sem prav razumel, naj bi se nevtron izmenično spreminjal v proton in nazaj, hkrati pa bi se naj nek proton ob tem spreminjal v nevtron in nazaj. Ali torej močna jedrska sila deluje samo med protoni in nevtroni?
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... or.html#c2.
Kar se tiče izmeničnega spreminjanja v protone in nazaj, pa menim, da gre v bistvu za gluonske interakcije med nukleoni (torej: protoni in nevtroni). Eno od mnogih oblik prikazuje npr. spodnja slika (iz zgoraj omenjene strani):
.
No, načeloma je močna sila (kakor jo je opisal H. Yukawa) "izmenjevalna" sila med pioni in ostalimi težkimi delci, je pa res, da se v naravi najbolj kaže pri stabilnosti atomskih jeder (izvzemši vodik, ki ima v jedru zgolj en proton). Drugače pa je močno silo med nukleoni res moč jemati kot stransko/residualno barvno silo; barvna sila pač preko gluonov drži skupaj kvarke v samih nukleonih.Jurij napisal/-a:ja, jedrska sila (ki je posledica močne sile med kvarki) deluje le med protoni in nevtroni. če bi bli v jedru samo protoni, bi bila em. sila močnejša od jedrske.
Glej odgovor/sliko zgoraj.nism pa še slišu da bi se protoni spreminjal v nevtrone in obratno - a bi torej mogl kvarki prehajat med delcema? a ni ravno za močno silo barvnih nabojev rečeno, da bolj ko so kvarki oddaljeni, močnejša je (da so v trenutku, ko so popolnoma skupaj, teoretično skupaj)?
Re: Atomsko jedro
V neki knjigi "Velik pok" sem prebral, da atomsko jedro ne more obstajati s 5imi nukleoni. Mi lahko kdo razloži zakaj, ali pa morda kakšen link. Hvala
Re: Atomsko jedro
Lahko obstaja, vendar ni stabilno (zelo hitro razpade). V splošnem so jedra z lihim številom nukleonov manj stabilna od tistih s sodim številom. Najbolj stabilna pa so tista, ki imajo t.i. "magično število" nukleonov: 2,8,20,28,50,82,126.kren22 napisal/-a:V neki knjigi "Velik pok" sem prebral, da atomsko jedro ne more obstajati s 5imi nukleoni. Mi lahko kdo razloži zakaj, ali pa morda kakšen link. Hvala
Glej npr.:
"Magic Numbers" in Nuclear Structure
Re: Atomsko jedro
126 nukleonov v jedru??? Hmmm..shrink napisal/-a: Najbolj stabilna pa so tista, ki imajo t.i. "magično število" nukleonov: 2,8,20,28,50,82,126.
Lep dan..
Re: Atomsko jedro
Ta tazaden je še hipotetičen. prišli so do masnega št. 118, ampak predvidevajo, da če bi šli še dalj, bi bil 126 bolj obstojen od sosednjih.