Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Vprašal sem strička Googla, ime in priimek je pa sam napisal v podatke o uporabniku.
Seveda omenjeni forum ni obvezujoč, izberite po vaši želji.
Seveda omenjeni forum ni obvezujoč, izberite po vaši želji.
Re: Čudeži in znanost
Strica Googla sem vprašal po Vojku in sem dobil 1.260.000 zadetkov. Zakaj meniš, da je Vojko ista oseba kot Vojteh Urbančič?
Re: Čudeži in znanost
Roman - preberi prejšnji odgovor!
Re: Čudeži in znanost
Poiskal sem Vojkove uporabniške podatke na Kvarkadabri. Samo ime, poklic in kraj. Pogledal sem v seznam uporabnikov Foruma ateistov Slovenije. Imena Vojko tam sploh ni. Skozi http://www.ateisti.si/html/forum.html pa pri najboljši volji nisem uspel priti do kakršnegakoli foruma. Kaj naj še preberem?
Re: Čudeži in znanost
Vprašaj Vojkota, je on sam izbrisal svoje podatke!?
Re: Čudeži in znanost
Prav in vendar je bila gostota takratnega vesolja večja, kaj ne?Motore napisal/-a: ↑20.8.2019 15:19Rdeči premik je bil okoli 200 mil. let po Big Bangu okoli 20, kar pomeni da je bil premer vidnega vesolja cca 1/20 velikosti trenutnega (93 milijard sv. let), torej okoli 4 in pol milijarde svetlobnih let. Še vedno preveliko, zato je verjetnost pojava ali gravitiranje supernova zvezde zraven ene druge zvezde (račen če je dvojni sistem, ki nastane istočasno) zelo majhna.
Govoriš o takratni gostoti zvezd, pred 13.5 milijardami let in jo primerjaš z danajšno gostoto po preteku 13.5 milarjad let in to uporabiš še kot argument! Se hecaš, kaj ne?Motore napisal/-a: Gostota zvezd v naši galaksiji je trenutno je veliko večja kot je bila gostota zvezd v tistem času.
Sicer je številka zelo majhna in vendar je večja od 0. Implicira pa nestabilnost gibanja, kaj ne?Motore napisal/-a: Trenutna verjetnost, da se dve zvezdi srečata oz. trčita je \(1:10^{15}\). Upam, da ti to pove dovolj.
Zakaj pa bi to iskal? Dejstvo je, da smo prepoznali zvezdo, ki je potencialno starejša o ocenjene starosti vesolja in če ti to nič ne pove tudi prav.Motore napisal/-a: Drugače pa imaš proste roke poiskati kakšen članek, ki govori o medsebojnih razdaljah med zvezdami 200 mil. let po BBju. Vso srečo.
Joj, Motore. Kake špekulacije neki! Gre za dejstva.
Pa saj gre za tvoje podajanje in sedaj praviš, če te razumem, da ne razumeš svoje lastne zgodbe o šahovnici in zgostitvi figur na njej?!Motore napisal/-a: Ostalega dela tvojega posta pa ne razumem. Celotno vidno veoslje je homogeno na velikih skalah (nobeden ni trdil, da je homogeno na majhnih)
Irelevantno je zate, ko pa ne razumeš svojih zgodb, o "šahovinci"!Motore napisal/-a: in zato kazanje na eno zvezdo, ki ima lokalno prazno okolico je irelevantno.
Poglej no, tale zvezda, ki ima prazno okolico, kar je posledica delovanja gravitacije, je dejstvo, in na podlagi teorije, da je v začetku materija bila enakomerno porazdeljena po prostoru in se je homogena porazdelitev spremenila prav zaradi gravitacije, ker gravitacija je pojav, ki samo zgošča in zato je okolica zvezde prazna, saj je sedaj večina materije iz njene okolice na relativno majhnem prostoru in prav ta majhen prostor v/na katerem je zgoščena materija imenujemo zvezda, HD 140283!
Seveda pa je ta začetna enakomerna porazdelitev morala biti nepopolna, neidealna, da je lahko sploh zagrabila gravitacija in kreirala zvezdo in pazi sedaj, glede na hitrost kreiranja zvezde v povezavi s ocenjeno starostjo zvezde in ocenjeno starostjo vesolja, je morala biti nepopolnost kar velika, kaj ne?
Nič ni polno!
Pazi sedaj, tudi zvezda HD 140283 je majhna tako po masi kot po volumnu, ker če bi bila velika potem po trenutni teoriji sploh ne bi mogla biti toliko stara kot je! Torej, lokalna okolica, ki jo je spraznila gravitacija, da je ustvarila zvezdo, je izračunljiva in verjetno ni pretirano velika in je zagotovo premajhna glede na trenutno njeno prazno okolico na katero staviš v svoji argumentaciji.
In še, če velja, da se prostor znotraj galaksij ne kreira, vsaj tako pravi ista teorija potem sledi vprašanje:
Kako torej pride, da so sosednje zvezde tako oddaljene od opazovane stabilne zvezde HD 140283?
Vojko, major Tom, vidiš problem glede najboljše teorije v mestu?
Re: Čudeži in znanost
Najbrž je imel Stalin vzroke za svoj mir s Hitlerjem. In če prav berem Wikipedijo (https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_ ... _v_Kremlju), je tudi Lenin potreboval mir z Nemčijo.
Ah, resno? Užaljeni interniranci iz koncentracijskih taborišč take ali drugačne barve ...Ali zapornik, ki je po nedolžnem presedel nekaj let v režimskem zaporu?
Kakor da je bil Leninov režim daleč od tega?Govoriš seveda o povampirjenem komunizmu
Seveda ne. Bili so ideološko zaslepljeni in niso upoštevali osnovnih značilnosti človeka in družbe.Niso boljševiki sami, hote in namerno uničevali svojega gospodarstva.
Ok, se bom zadovoljil s tem.Res pa je – in tu imaš prav – da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni …
Ja, ampak kaj bi jim šele uspelo, če režim ne bi temeljil na ekstremnem nasilju.Iz primitivne, zaostale predoktobrske carske Rusije, je boljševikom uspelo v slabih 50 letih izgraditi svetovno velesilo, ki se je kosala z ZDA.
Preprosto. Vsi obsojamo (iz foteljev) vsakega množičnega morilca, nikogar pa ne zanimajo vzroki, kako je do tega prišlo. Krivda je relativen pojem.Te primerjave ne razumem dobro.Ampak isto velja, če karikiram, za vsakega serijskega morilca.
Re: Čudeži in znanost
Vsak človek, pa tako tudi zločinec, ima 'svoje vzroke' za to, kar počne. Navajanje vzrokov npr. za Hitlerjev holokavst nad Židi ali za Stalinove grozljive čistke nam morda pomaga razumeti zločinčev M.O. (modus operandi), nikakor pa ga ne more ekskulpirati.vojko wrote: ↑21.8.2019 0:13
Njuno ogabno pajdašenje pri zločinih še enkrat potrjuje star rek: 'gliha vkup štriha'.
Najbrž je imel Stalin vzroke za svoj mir s Hitlerjem.
Drži, a ta nagib je bil human, saj so po štirih letih morije ljudje imeli dovolj klanja v strelskih jarkih. Poleg tega je hotel zaščititi revolucijo in moram ti povedati, da je bil dokaj osamljen v takratnem vodstvu boljševikov. Brest-litovski mir 1918 je bil izredno neugoden za mlado sovjetsko državo. Izgubila je vse pribaltske države, karško oblast na južnem Kavkazu in vso Ukrajino (skupno cca 150.000 \(km^{2}\), kar je za sedem Slovenij!)In če prav berem Wikipedijo (https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_ ... _v_Kremlju), je tudi Lenin potreboval mir z Nemčijo.
(V zvezi s tem mirom je zanimiva neka anekdota. Ko so se Nemci po porazu v 1. sv. vojni pritoževali nad Versajsko pogodbo, češ da je prestroga do Nemčije, so jim zavezniki zabrusili, da je dosti bolj benigna od pogojev, ki jih je nemški generalštab diktiral mladi sovjetski republiki v Brest-Litovsku.)
Lenin je bil za podpis takšnega ponižujočega miru s silami osi, glavni pogajalec Trocki je bil za nadaljevanje vojne. Stvari so se tako zaostrile, da je Lenin Centralnemu komiteju dejal: "Morate podpisati ta sramotni mir, da rešite svetovno revolucijo". Če se ne bi strinjali, je zagrozil, da bo odstopil. Podprlo ga je šest članov Centralnega komiteja, nasprotovali so mu trije, Trocki in trije drugi pa so se vzdržali. Trocki je odstopil kot zunanji minister, zamenjal pa ga je G. Čičerin. Zgodovina je dala prav Leninu.
Ne gre za užaljenost. Če si involviran v neki stvari, si po definiciji pristranski.Ali zapornik, ki je po nedolžnem presedel nekaj let v režimskem zaporu?
Ah, resno? Užaljeni interniranci iz koncentracijskih taborišč take ali drugačne barve ...
Kolikor je le bilo možno daleč.Govoriš seveda o povampirjenem komunizmu
Kakor da je bil Leninov režim daleč od tega?
Strinjal se bom s tvojo trditvijo, ko mi pojasniš dve stvari:Niso boljševiki sami, hote in namerno uničevali svojega gospodarstva.
Seveda ne. Bili so ideološko zaslepljeni in niso upoštevali osnovnih značilnosti človeka in družbe.
1. Kdo od politikov ni 'ideološko zaslepljen'?
2. Kaj so 'osnovne značilnosti človeka in družbe'?
Dobro.Res pa je – in tu imaš prav – da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni …
Ok, se bom zadovoljil s tem.
Tega nikoli ne bomo vedeli. Verjetno pa še dosti več.Iz primitivne, zaostale predoktobrske carske Rusije, je boljševikom uspelo v slabih 50 letih izgraditi svetovno velesilo, ki se je kosala z ZDA.
Ja, ampak kaj bi jim šele uspelo, če režim ne bi temeljil na ekstremnem nasilju.
V kazenskem pravu sodišče vedno išče motive ('vzroke'), ki so pripeljali do kaznivega dejanja. Toda to ne vpliva na kvalifikacijo k.d., upošteva se kvečjemu kot olajševalna/obtežilna okoliščina.Ampak isto velja, če karikiram, za vsakega serijskega morilca.
Te primerjave ne razumem dobro.
Preprosto. Vsi obsojamo (iz foteljev) vsakega množičnega morilca, nikogar pa ne zanimajo vzroki, kako je do tega prišlo.
Bi kar soglašal.Krivda je relativen pojem.
Re: Čudeži in znanost
Seveda, ampak saj mi ne želiš povedati, da so opisi tovarn smrti neresnični ali pretirani.
Misliš razen Lenina?Strinjal se bom s tvojo trditvijo, ko mi pojasniš dve stvari:
1. Kdo od politikov ni 'ideološko zaslepljen'?
Če pustiva ob strani biološke potrebe, so tu še potreba po individualnosti, potreba po intimnosti, zasebnosti, potreba po pravici do lastnega mnenja in izražanja le tega, ... In družba? Množice se puntajo samo v dveh primerih: če so lačne in če so nahujskane.2. Kaj so 'osnovne značilnosti človeka in družbe'?
Ne vem, kje sem pobral tole (morda pri Murphyju): Ne moreš zmagati, ne moreš izenačiti, niti ne moreš zapustiti igre. Kapitalizem predpostavlja, da lahko zmagaš, komunizem, da lahko izenačiš, in misticizem, da lahko zapustiš igro.
Re: Čudeži in znanost
Niti v deliriju!vojko wrote: ↑
23.8.2019 18:55
Če si involviran v neki stvari, si po definiciji pristranski.
Seveda, ampak saj mi ne želiš povedati, da so opisi tovarn smrti neresnični ali pretirani.
Ja, razen njega. Ampak nisi mi odgovoril!Strinjal se bom s tvojo trditvijo, ko mi pojasniš dve stvari:
1. Kdo od politikov ni 'ideološko zaslepljen'?
Misliš razen Lenina?
Ja, naštel si nekaj značilnosti človeka kot individua. Je pa razpon teh lastnosti ogromen, tako da je to vprašanje kot nalašč za zagrizeno debato.2. Kaj so 'osnovne značilnosti človeka in družbe'?
Če pustiva ob strani biološke potrebe, so tu še potreba po individualnosti, potreba po intimnosti, zasebnosti, potreba po pravici do lastnega mnenja in izražanja le tega, ...
Morda je bilo tako v času Starega Rima, danes pa gredo ljudje na ulice tudi za povsem ezoterične stvari: čisto okolje, zaščita živali, pravice gejev, pravica do splava, pravica do vseh vrst čudaštev, karikatura neke mitske osebe, ipd. Nahujskaš pa lahko samo depriviligirane množice. Poskusi organizirati demonstracije v Švici zaradi prenizkih plač!In družba? Množice se puntajo samo v dveh primerih: če so lačne in če so nahujskane.
Imaš dober spomin! Ja, gre za enega od Murphyjevih zakonov. Imenuje se GINSBERGOV TEOREM, drugi del pa je FREEMANOV KOMENTAR GINSBERGOVEGA TEOREMA. FREEMANOV KOMENTAR pa gre takole:Ne vem, kje sem pobral tole (morda pri Murphyju): Ne moreš zmagati, ne moreš izenačiti, niti ne moreš zapustiti igre. Kapitalizem predpostavlja, da lahko zmagaš, komunizem, da lahko izenačiš, in misticizem, da lahko zapustiš igro.
"Vse velike filozofije, ki skušajo osmisliti življenje, temeljijo na negaciji katerega od GINSBERGOVIH teoremov:
1. Kapitalizem temelji na predpostavki, da lahko zmagaš.
2. Socializem temelji na predpostavki, da lahko igraš neodločeno.
3. Misticizem temelji na predpostavki, da lahko igro prekineš.
Re: Čudeži in znanost
Dobro.
Ja, razen njega.
Seveda ne. Odgovora ne poznam.Ampak nisi mi odgovoril!
Z namenom povedati, da komunizem teh značilnosti ne upošteva.Ja, naštel si nekaj značilnosti človeka kot individua.
Itak.Je pa razpon teh lastnosti ogromen, tako da je to vprašanje kot nalašč za zagrizeno debato.
Ja, a so tako ali drugače nahujskani. Spontanih protestov praktično ni.danes pa gredo ljudje na ulice tudi za povsem ezoterične stvari
Ne razpravljam o (ne)upravičenosti protestov, ampak o tem, da proteste vedno nekdo (posredno ali neposredno) vkup sklamfa, tako da ljudi nahujska.čisto okolje, zaščita živali, pravice gejev, pravica do splava, pravica do vseh vrst čudaštev, karikatura neke mitske osebe, ipd.
Množice so vedno deprivilegirane, če slučajno niso, pa jih je mogoče zlahka prepričati, da so.Nahujskaš pa lahko samo depriviligirane množice.
Ljudje se tam zavedajo, da bi kakršnakoli revolucija te plače znižala.Poskusi organizirati demonstracije v Švici zaradi prenizkih plač!
Hvala. To mi je manjkalo.Imenuje se GINSBERGOV TEOREM
Re: Čudeži in znanost
Pošteno.vojko wrote: ↑
Ampak nisi mi odgovoril!
Seveda ne. Odgovora ne poznam.
Mislim, da zopet mešaš stalinizem, ko ga danes poznamo, s tipom družbenih odnosov za časa Lenina. Moraš imeti pred očmi dejstvo, da je skoraj ves čas Leninove dobe divjala neusmiljena državljanska vojna in intervencija zunanjih sovražnikov revolucije. To pa so časi, ko ne moreš ravno vzorno prakticirati človekovih potreb in pravic, ki si jih naštel: individualnosti, potreba po intimnosti, zasebnosti, potreba po pravici do lastnega mnenja in izražanja le tega. Vseh teh potreb še sto let po Leninu nismo uresničili v pretežnem delu sveta. Čeprav se bo slišalo zelo neznanstveno ugibanje (kar tudi dejansko je! ), menim, da bi razvoj SZ krenil po povsem drugi poti, če bi živel še vsaj 10 let.Ja, naštel si nekaj značilnosti človeka kot individua.
Z namenom povedati, da komunizem teh značilnosti ne upošteva.
Ko si lačen, brez službe, ko teptajo tvoje temeljne pravice in svoboščine, ni potrebno ne vem kakšno hujskanje. Mislim celo, da je večina pravih, iskrenih protestov spontanih. Je pa res, da je v vsakem političnem gibanju neka avantgarda, ki bolje od mase razume zgodovinske zakonitosti in trende.danes pa gredo ljudje na ulice tudi za povsem ezoterične stvari
Ja, a so tako ali drugače nahujskani. Spontanih protestov praktično ni.
Glej spredaj!čisto okolje, zaščita živali, pravice gejev, pravica do splava, pravica do vseh vrst čudaštev, karikatura neke mitske osebe, ipd.
Ne razpravljam o (ne)upravičenosti protestov, ampak o tem, da proteste vedno nekdo (posredno ali neposredno) vkup sklamfa, tako da ljudi nahujska.
S tem se (pogojno) strinjam.Nahujskaš pa lahko samo depriviligirane množice.
Množice so vedno deprivilegirane, če slučajno niso, pa jih je mogoče zlahka prepričati, da so.
Točno o tem govorim!Poskusi organizirati demonstracije v Švici zaradi prenizkih plač!
Ljudje se tam zavedajo, da bi kakršnakoli revolucija te plače znižala.
Imenuje se GINSBERGOV TEOREM
Hvala. To mi je manjkalo.
Re: Čudeži in znanost
Saj pravim: dva vzroka, lakota in ščuvanje.
Spada k lakoti.brez službe
Pa je. Ljudje smo zaradi ljubega miru pripravljeni požreti marsikatero krivico. Dokler seveda niso krivice edina hrana.ko teptajo tvoje temeljne pravice in svoboščine, ni potrebno ne vem kakšno hujskanje.
Hm, mislim, da so tudi nahujskani protesti spontani, treba je bilo samo prižgati vrvico. Vzroki sami niso dovolj, potreben je povod.Mislim celo, da je večina pravih, iskrenih protestov spontanih.
In vidi priložnost, da pristavi svoj lonček.Je pa res, da je v vsakem političnem gibanju neka avantgarda, ki bolje od mase razume zgodovinske zakonitosti in trende.
Re: Čudeži in znanost
Kaj pa ko se zdaj ljudje večinoma preko družbenih omrežij dogovorijo za proteste?vojko wrote: ↑
Ko si lačen ...
Saj pravim: dva vzroka, lakota in ščuvanje.
Bo držalo.brez službe
Spada k lakoti.
Niso vsi ovce, kot smo Slovenci …ko teptajo tvoje temeljne pravice in svoboščine, ni potrebno ne vem kakšno hujskanje.
Pa je. Ljudje smo zaradi ljubega miru pripravljeni požreti marsikatero krivico.
To je malo pretirano, se mi zdi …Dokler seveda niso krivice edina hrana.
No, povod ja, a to ni hujskanje. Res pa je, da morajo biti družbene razmere kritične; vsaj za nekatere razrede ali skupine.Mislim celo, da je večina pravih, iskrenih protestov spontanih.
Hm, mislim, da so tudi nahujskani protesti spontani, treba je bilo samo prižgati vrvico. Vzroki sami niso dovolj, potreben je povod.
Zelo težko bi rekli (če ostaneva pri Leninu), da je on imel kakršnekoli osebne interese ali celo koristi. Podobno – a še v večji meri – velja to tudi za Marxa. Oba bi lahko uživala v kakšni profesorski sinekuri in preživela svoje življenje kot milijoni drugih pripadnikov la petite bourgeoisie …Je pa res, da je v vsakem političnem gibanju neka avantgarda, ki bolje od mase razume zgodovinske zakonitosti in trende.
In vidi priložnost, da pristavi svoj lonček.