bargo napisal/-a: ↑20.1.2021 21:50
Knjižnica ima velik nabor knjig in vsega ne moreš prebrati, kaj šele razumeti.
Res je, ampak knjige so urejene po področjih in brez težav najdeš pravega. Poezije ne iščeš na policah s fiziko, kajne.
Iz tega izhajata dva izziva in sicer:
1. KAKO izbirati? in
2. Kaj pomeni razumeti?
Na prvi izziv sem ti že odgovoril, bolj podrobno pa se moraš vprašati, kaj želiš izvedeti oziroma spoznati. Večji izziv je, kako razlikovati med resnico in neresnico. Še posebej, če nimaš možnosti preizkušanja. Razumevanje je tudi do neke mere v zraku lebdeč pojem, čeprav pomeni v naravoslovju (pa tudi širše) ugotoviti, kako narava deluje.
Razumeti pomeni dobiti uvid v to, kaj nekaj je ali kaj pomeni, pa tudi zakaj nekaj je ali čemu je. Zato je definicija ali opredelitev najboljša pot do razumevanja pomena kakšnega pojava ali stvarnosti, pa tudi znamenje, da nekaj res razumemo. Najdenje pomena je torej bistveno za razumevanje.
(Stres, Leksikon filozofije)
Napotki za "KAJ izbrati" posebej s strani Shrinka, so tako več kot dobrodošli
Tako je. Na to pomisli, ko mu brez argumentov ugovarjaš.
seveda pa to velja samo znotraj področja o modeliranju mrtve narave.
S tem pa si se po nepotrebnem omejil. Fizika je temeljna znanost na sploh, ne modelira samo mrtve narave.
Eden, ki zagovarja zveznost in drugi, ki gradi na diskretnosti.
Če meniš, da kvantna mehanika gradi na diskretnosti, se najprej vprašaj, ali je valovna funkcija zvezna ali nezvezna.
je mogoče, da se zaradi ukvarjanja z mrtvo naravo um tako specializira, da pozabi na človeka?
Spet si pristranski. Človekov um je pač omejen, ne more se ukvarjati z vsem na svetu. Ali se zaradi ukvarjanja s človekom um tako specializira, da pozabi na neživo naravo?
Hecno je namreč, da ljudje, ki verjamejo v evolucijo, s težavo sprejemajo religijska besedila, recimo Biblijo.
Podpišem Vojkov odgovor. Dodal bi samo še to: Jaz imam hude težave, če moram poslušati, kaj šele sprejemati neresnične trditve.
Kaj veš kakšne knjige so vse v različnih knjižnicah.
Dokler ne zaideš vanje, res ne. Ampak zakaj nočeš pogledati, kaj je v njih?
In pojavi se tretji izziv: Kdo ali kaj je avtoriteta?
Ta izziv je aktualen predvsem pri verskih informacijah in naukih. Tam je pomembno, kaj kdo z zvenečim imenom pove, ne pa, ali je povedano pravilno. V naravoslovju pa naj ti da misliti dejstvo, da Newtonovi zakoni veljajo že več kot 300 let.
Najverjetneje bi lahko prebral vse "učbenike" v vseh knjižnicah na svetu/Zemlji iz leta 1900 in ne bi našel danes najbolj popularne enačbe znanosti, E=m*c^2.
Rekel si (in se pri tem delal resnega), da
"se iz literature ne moreš naučiti nič novega". Kakor da bi bila Einsteinova formula leta 1900 edina možna nova stvar.
Dvomim tudi, da bi, ko bi prebral vse knjige sveta, prišel sam do tega spoznanja in enačbe.
Kakor da bi bil Einstein edini človek na svetu.
Poleg razuma so potrebna tudi čustva, vera, da odkriješ nekaj novega.
Si kdaj koga slišal, da bi čustva zanikal? Nikoli ne obstaja samo razum.
Limbični sistem je pač "malce" starejši in je precej nezaupljiv do zunanjih informacij in to opravičeno.
Hm, zakaj pa potem ljudje tako zlahka in naivno sprejemajo verske nauke?
Samo to je nekdo že vedel, da si se TI lahko poučil, kaj ne?
Seveda. Vedno je tako. Novo je novo zate.