koliko je 1/0 in 0/0
koliko je 1/0 in 0/0
Koliko je 1/0 ? Če 1/0 postavimo v enačbo : A=1/0 dobimo 0xA=1 torej koliko ničel (0+0+0+0+0+0+0+…) potrebujemo, da bo rezultat 1 in odgovor je 0+0+0+0+0+… nikoli ne more biti 1. To pomeni da 1/0 ni neskončno, ker je NESKONČNO x 0 = 0 ne pa 1!
Sedaj pa na enačbo v resničnem življenju.Kakšna je masa delca -z maso- pri svetlobni hitrosti? Einsteinova formula pravi, da 1/0 – 1/0 pa ne more biti (po mojem)!!!
Koliko je pa 0/0 ? Če damo to v enačbo dobimo 0xB=0 to je seveda res. Število B je lahko v tej enačbi katerokoli število, ki si ga izmislimo:6 ,945 ,1/53 ,-554…
Ali je torej 0/0 katerokoli število?
Sedaj pa na enačbo v resničnem življenju.Kakšna je masa delca -z maso- pri svetlobni hitrosti? Einsteinova formula pravi, da 1/0 – 1/0 pa ne more biti (po mojem)!!!
Koliko je pa 0/0 ? Če damo to v enačbo dobimo 0xB=0 to je seveda res. Število B je lahko v tej enačbi katerokoli število, ki si ga izmislimo:6 ,945 ,1/53 ,-554…
Ali je torej 0/0 katerokoli število?
Zanimiva metematika.
Če bi rad zvedel koliko je 1/0 vzemi kalkulator in vtipkaj 1/0 in dobil boš da ne more deliti, zato ker je deljeno z nič. Z nič se ne da deliti, zato ne vem zakaj zganjaš tako paniko?
A bi ti rad dokazal, da se je Einstein, zmotil, in da imajo delci pri svetlobni hitrosti neskončno maso.
Če bi rad zvedel koliko je 1/0 vzemi kalkulator in vtipkaj 1/0 in dobil boš da ne more deliti, zato ker je deljeno z nič. Z nič se ne da deliti, zato ne vem zakaj zganjaš tako paniko?
A bi ti rad dokazal, da se je Einstein, zmotil, in da imajo delci pri svetlobni hitrosti neskončno maso.
Splošno znano je da bi naj imeli delci z maso pri svetlobni hitrosti neskončno maso. V Einsteinovi teoriji o relativnosti je zapisano da se z večanjem hitrosti veča masa in da ko se približuje svetlobni se masa približuje neskončni. To so Einstein oziroma fiziki že nekako dokazali.
Vendar enačba za spremembo mase v odvisnosti od hitrosti se glasi: m=m0 / √(1 – (v2 / c2)) in če za hitrost v postavimo c (torej svetlobno hitrost) dobimo m0/√0 kar je 1/0 x m0
To naj bi bilo neskončno po mnenju nekaterih fizikov in matematikov! Ampak kot sem že prej povedal 0+0+0+0+0+0+0+…ne more biti 1!!! Tudi če imamo neskončno členov! Moje vprašanje pa je kakšna je torej masa delca pri svetlobni hitrosti oziroma koliko je 1/0 in 0/0!!![/code]
Vendar enačba za spremembo mase v odvisnosti od hitrosti se glasi: m=m0 / √(1 – (v2 / c2)) in če za hitrost v postavimo c (torej svetlobno hitrost) dobimo m0/√0 kar je 1/0 x m0
To naj bi bilo neskončno po mnenju nekaterih fizikov in matematikov! Ampak kot sem že prej povedal 0+0+0+0+0+0+0+…ne more biti 1!!! Tudi če imamo neskončno členov! Moje vprašanje pa je kakšna je torej masa delca pri svetlobni hitrosti oziroma koliko je 1/0 in 0/0!!![/code]
1 : 0 = oo (oo = neskončno)
zakaj ????
zato ker se v tem primeru smatra da je 0 v resnici 0.0000.......0001
(skaratka neskončno majhna številka) in če z neskončno majhno številko delimo karkoli.... dobimo neskončno veliko številko
kar se pa tiče:
0:0=?????
po formulah:
a:0=oo
a:a=1
0:a=0
skratka za 0:0 .. bi lahko uporabil vsako izmed zgornjih treh formul.....
tka da bi bil rezultat: oo, 1, ali 0.....
ampak v resnici v matematiki primer delitve 0 z nič NI DEFINIRAN
zakaj ????
zato ker se v tem primeru smatra da je 0 v resnici 0.0000.......0001
(skaratka neskončno majhna številka) in če z neskončno majhno številko delimo karkoli.... dobimo neskončno veliko številko
kar se pa tiče:
0:0=?????
po formulah:
a:0=oo
a:a=1
0:a=0
skratka za 0:0 .. bi lahko uporabil vsako izmed zgornjih treh formul.....
tka da bi bil rezultat: oo, 1, ali 0.....
ampak v resnici v matematiki primer delitve 0 z nič NI DEFINIRAN
u šoli učijo tisto, kar je splošno potrjeno kot pravilno. samo če je splošno, še ne pomeni, da je tudi v resnici.
kot darwinova teorija o evoluciji vsega živega. po njegovi teoriji naj bi bile nek vmesni evolucijski člen žirafe s krajšim vratom, kot ga imajo sedaj, pa vseeno še niso najdli enega primerka okostja, ki bi to potrdil.
zadeva se zdi logična, ni pa popolnoma potjena.
tko da glede na šolski sistem ni nujno, da rok razmišlja v napačni smeri
kot darwinova teorija o evoluciji vsega živega. po njegovi teoriji naj bi bile nek vmesni evolucijski člen žirafe s krajšim vratom, kot ga imajo sedaj, pa vseeno še niso najdli enega primerka okostja, ki bi to potrdil.
zadeva se zdi logična, ni pa popolnoma potjena.
tko da glede na šolski sistem ni nujno, da rok razmišlja v napačni smeri
...ta reč (deljenje s skoraj O) se v matematiki napiše kot lim(ko gre x ->0) 1/n kar je enako oo ....ali pa npr. lim(x->oo) 1/n = 0 , (to ti pokaže že preprost razmislek) , in v tem je tud fora pri tistih einsteinovih enačbah, da si ne misliš prov svetlobne hitrosti ampak samo priliževanje tej hitrosti v neskončnost -> kar pa tud pomeni ta limita - zato pol pridejo vrednosti kot so oo
...upam da je to kej pomagal
...upam da je to kej pomagal
Delec ima po Einsteinovih izračunih pri svetlobni hitrosti neskončno maso. Vendar bi potrebovali neskončno energije (sile), da bi ga pospešili do te hitrosti. Zato ne moremo potovati hitreje od svetlobe.
Glede matematike pa mislim, da je 1/0=oo (vsaj glede mase), 0/0 pa sploh nima pomena (ne samo da je nedefinirano). Zakaj bi se sploh ukvarjali s tem, ča se ne pojavi v nobenem pomembnem računu?
Glede matematike pa mislim, da je 1/0=oo (vsaj glede mase), 0/0 pa sploh nima pomena (ne samo da je nedefinirano). Zakaj bi se sploh ukvarjali s tem, ča se ne pojavi v nobenem pomembnem računu?
ojla.
Dejstvo je, da enačb v stilu 1/0 ali 0/0 nikoli ne obravnavamo tako eksaktno. Kot je napisal eden prej, vedno pridemo do teh problemov z reševanjem limit določenih izrazov. Pri "0/0" lahko pride limitiram rezultat tudi 25 ali 8,43, itd odvisno od limitiranja izrazov v ulomka.
Limita ulomka, ki poenostavljeno izpade kot 1/0 je vedno neskončno, od samih enačb v ulomku pa je odvisno kako "hitro" limitira proti neskončnosti.
Tako pravi matematična teorija.
Lp Andrej
Dejstvo je, da enačb v stilu 1/0 ali 0/0 nikoli ne obravnavamo tako eksaktno. Kot je napisal eden prej, vedno pridemo do teh problemov z reševanjem limit določenih izrazov. Pri "0/0" lahko pride limitiram rezultat tudi 25 ali 8,43, itd odvisno od limitiranja izrazov v ulomka.
Limita ulomka, ki poenostavljeno izpade kot 1/0 je vedno neskončno, od samih enačb v ulomku pa je odvisno kako "hitro" limitira proti neskončnosti.
Tako pravi matematična teorija.
Lp Andrej
OK, prvo kot prvo delec pri svetlobni hitrosti NIMA neskončne mase. V lastnem sistemu delca bo masa vedno enaka neglede na to, kako hitro se giblje. Einsteinov popravek mase za faktor gama je v bistvu navidezen efekt "večanja mase" telesa, ki pa nima prav nobenega vpliva na lastnost delca. Po vaši logiki bi masni delec imel pri svetlobni hitrosti tudi dolžino nič. Zato bi prosil, da nadalje govorimo o navideznem večanju mase ali navideznem krčenju dolžin in o navidezni dilataciji časa.
Glede 1/0: Vzami limito 1/x, ko gre x proti nič in rezultat je na dlani: neskončno.
Glede 0/0: limita 1/x, ko gre x proti neskončno je 0. Za primer 0/0 vzameš pač kvocient teh limit in dobiš ulomek 1*oo/1*oo (oo...neskončno) in prevedeš problem z ničlo na problem neskončnosti. Torej se tu poraja le vprašanje, katera neskončnost je večja in če se strinjaš z mano, da sta dve enako močni neskončnosti tudi enaki, dobiš 0/0 = 1. Ali pa enostavno: x/x = 1, saj ničelni kos torte, ki je ni, predstavlja točno eno celo torto.
Glede 1/0: Vzami limito 1/x, ko gre x proti nič in rezultat je na dlani: neskončno.
Glede 0/0: limita 1/x, ko gre x proti neskončno je 0. Za primer 0/0 vzameš pač kvocient teh limit in dobiš ulomek 1*oo/1*oo (oo...neskončno) in prevedeš problem z ničlo na problem neskončnosti. Torej se tu poraja le vprašanje, katera neskončnost je večja in če se strinjaš z mano, da sta dve enako močni neskončnosti tudi enaki, dobiš 0/0 = 1. Ali pa enostavno: x/x = 1, saj ničelni kos torte, ki je ni, predstavlja točno eno celo torto.