Močna sila
Močna sila
Upam da bom to vprašanje postavil razumljivo. Torej, zanima me kaj je močna(jedrska) in šibka sila med atomi...vem da to drzi atome skupaj, vendar me zanima a je to...hm...električna...magnetna sila, kakšna je?
Upam da me razumete.
Upam da me razumete.
Vidim, da ne razlikuješ dobro med osnovnimi štirimi silami, zato bom nalepil tabelo, ki ti bo razjasnila vprašanje.
No, odgovor na tvoje vprašanje se skriva v prvi vrstici.
g = gluon
Gluoni so delci s katerimi opišemo močno jedrsko silo. Njihova naloga je, da vežejo kvarke. To je najmočnejša sila v naravi, 1000x močnejša od elektromagnetne.
Potem pa sprašuješ še po šibki jedrski sili - to predstavljajo pa bozoni W in Z v tretji vrstici.
V SM vse interakcijske delce opišemo s kvantnimi števili, ki jih lahko vidiš v temi "Katera teorija je najpravilnejša", kjer sem nalepil tabelo z vsemi SM delci.
No, odgovor na tvoje vprašanje se skriva v prvi vrstici.
g = gluon
Gluoni so delci s katerimi opišemo močno jedrsko silo. Njihova naloga je, da vežejo kvarke. To je najmočnejša sila v naravi, 1000x močnejša od elektromagnetne.
Potem pa sprašuješ še po šibki jedrski sili - to predstavljajo pa bozoni W in Z v tretji vrstici.
V SM vse interakcijske delce opišemo s kvantnimi števili, ki jih lahko vidiš v temi "Katera teorija je najpravilnejša", kjer sem nalepil tabelo z vsemi SM delci.
Franko, vidim da Marjan ni dobro razumel tvojega vprašanja:
Sam mislim, da močna in šibka sila med atomi nimata več svojega vpliva, predvsem zaradi kratkega dometa (vsaj pri močni se mi zdi), oziroma je njuna jakost na tako "velikih" razdaljah že zanemarljiva.
Obenem bi rad povedal še to: jedrska in močna sila ni eno in isto. jedrska sila je preostanek močne sile in deluje med nukleoni, medtem ko močna v osnovi deluje med kvarki. to je podobno kot pri električni: električna v atomu deluje med protoni in elektroni (no in tudi med njimi samimi), vendar se recimo pri polarnih molekulah ne izniči in naboj ostane( čeprav mnogo manjši). je pa razlika tudi v tem, da so nosilci močne sile gluoni, nosilci jedrske pa mezoni - kako je pa to možno pa ne vprašaj mene.
Sam mislim, da močna in šibka sila med atomi nimata več svojega vpliva, predvsem zaradi kratkega dometa (vsaj pri močni se mi zdi), oziroma je njuna jakost na tako "velikih" razdaljah že zanemarljiva.
Obenem bi rad povedal še to: jedrska in močna sila ni eno in isto. jedrska sila je preostanek močne sile in deluje med nukleoni, medtem ko močna v osnovi deluje med kvarki. to je podobno kot pri električni: električna v atomu deluje med protoni in elektroni (no in tudi med njimi samimi), vendar se recimo pri polarnih molekulah ne izniči in naboj ostane( čeprav mnogo manjši). je pa razlika tudi v tem, da so nosilci močne sile gluoni, nosilci jedrske pa mezoni - kako je pa to možno pa ne vprašaj mene.
Uros, jaz sem dobro razumel Franka. Ker sem videl, da ne pozna ozadja svojega vprašanja, sem mu postregel s čimveč informacijami, potem si pa človek sam ustvari sliko.
Je pa nujno, da je dana infomacija pravilna. In moja je.
Res pa nisem omenjal dosega posameznih interakcij, kar je pa spet zgodba zase - in to zelo zanimiva.
V Kvarkadabrinem članku je zapisano:
Močna jedrska sila nam kvarke veže v barione (trije kvarki), antibarione (trije anti-kvarki) in mezone (kvark in anti-kvark). Tako dobimo proton, nevtron in vso ostalo množico subatomskih delcev. Protone in nevtrone močna jedrska sila nadalje veže v jedra (pozitivno nabita), ker pa ima zelo kratek doseg, se tu njen vpliv neha.
Nekje obstaja tudi tabela, ki ima napisan domet posamezne interakcije, pa je trenutno ne najdem, sam je pa tudi še nisem sestavil
Če kdo najde, naj prosim prilima sem
Je pa nujno, da je dana infomacija pravilna. In moja je.
Res pa nisem omenjal dosega posameznih interakcij, kar je pa spet zgodba zase - in to zelo zanimiva.
V Kvarkadabrinem članku je zapisano:
Močna jedrska sila nam kvarke veže v barione (trije kvarki), antibarione (trije anti-kvarki) in mezone (kvark in anti-kvark). Tako dobimo proton, nevtron in vso ostalo množico subatomskih delcev. Protone in nevtrone močna jedrska sila nadalje veže v jedra (pozitivno nabita), ker pa ima zelo kratek doseg, se tu njen vpliv neha.
Nekje obstaja tudi tabela, ki ima napisan domet posamezne interakcije, pa je trenutno ne najdem, sam je pa tudi še nisem sestavil
Če kdo najde, naj prosim prilima sem
Se vam zahvaljujem, za vse info. Odgovor ki me je zanima je 'Te vezi drži skupaj predvsem električna sila'. Samo tko mimogrede, sile ločim med seboj(prav zato sem vstavil med močno in šibko vezaj IN ne oz.). Vse to sem bral na kvarkadabri, samo nisem popolnoma razumel, zato pač prašam.
Samo tko, btw, a je kdo zasledil(že nekaj časa nazaj) da naj bi fiziki radi naredili nekakšen mikro dvigalo, da bi lahko kvigali atome in jih sestavljali skupaj.(ne vem na url, samo nekje sem bral).
Samo tko, btw, a je kdo zasledil(že nekaj časa nazaj) da naj bi fiziki radi naredili nekakšen mikro dvigalo, da bi lahko kvigali atome in jih sestavljali skupaj.(ne vem na url, samo nekje sem bral).
Pri reakciji materije in antimaterije ostane samo svetlobni blisk(se mi zdi da tudi nekaj fotonov), zato to ne more bit res.Kolikor vem so eni delci sestavljeni iz kvarka in antikvarka.
Tale citat pove vse:Pa tudi pri visokih energijah niso povsem samostojni, saj bolj kot so oddaljeni med sabo, bolj jih vleče skupaj.
Kljub temu pa me zanima a so lahko samo po trije al sta lahko tudi po dva.Med materialnimi delci so bili najštevilčnejši elektroni, nevtrini in kvarki (glej članek O sestavi snovi). Proti koncu dobe delcev, ko je bilo vesolje staro že 0,0001 sekunde, je postalo naenkrat prehladno, da bi kvarki še lahko obstajali ločeno eden od drugega, zato so se spojili v skupine po tri in nastali so protoni in nevtroni.
Kvarki nosijo tako imenovani "barvni" naboj (ki nima cisto nobene povezave z obicajno barvo, ki jo vidimo, saj je ta le elektromagnetno valovanje). Delci, ki imajo barvni naboj, ne morejo obstajati loceno- to je, jih ne moremo lociti na zelo velike oddaljenosti. Receno z drugimi besedami- mocna interakcija "veze" kvarke (angl. se temu pojavu rece confinement). Zato se kvarki povezejo v pare kvark-antikvark, tako da je skupni barvni naboj taksnega para enak nic (naboj barve in antibarve se iznici, precej podobno kot pri paru elektricno pozitivno in negativno nabitega delca), druga opcija pa je, da se vezejo trije kvarki skupaj. Slednja konfiguracija ima tudi barvni naboj nic, kar je nekoliko manj intuitiven rezultat, opraviti pa ima s tem, da obstajajo trije razlicni barvni naboji- mislim, da jim obicajno pravijo rdec, moder in zelen, ceprav v resnih racunih nihce ne uporablja tako poeticnih imen, temvec imajo kar lepo indekse 1, 2, 3.Franko napisal/-a: Kljub temu pa me zanima a so lahko samo po trije al sta lahko tudi po dva.
Sestavljenemu delcu, ki ga tvorita kvark in antikvark, pravimo mezon, delcu iz treh kvarkov pa barion. Vsi ti sestavljeni delci so nestabilni, le proton (ta je setavljen iz dveh u in enega d kvarka) je stabilen (in tudi nevtron, a le, ce je ta vezan v jedru).