Za koga zadnja?Roman napisal/-a:Neka kura (ali pa neko jajce) je prej ali slej zadnja.GJ napisal/-a:Kdo ti je to povedal?Roman napisal/-a:Prej ali slej nehajo prihajati.
Oziroma po čem to sklepaš?
Zame ali pa morda zate Roman, to že, ampak na krožniku. Naš konec ni konec koncev.
Nisi me razumel, abstraktno je in ne pripada času. Konkretno pa je preslikava abstraknega in pripada času. Zato tudi trdim, da zame abstraktni izdelki ne obstajajo.Roman napisal/-a:Če bi bilo to res, konkretno sploh ne bi nastalo (če uporabim tvojo trditev, da je abstraktno prej).Za realizacijo sta potrebna oba.Roman napisal/-a:Ker ni res, da ima vsak abstraktni predmet svojega konkretnega dvojnika in narobe.
Seveda gre. Problemi nastanejo edino takrat, ko se konkretno zave abstraktnega in hoče opravičiti svoj obstoj.Roman napisal/-a:Predvsem abstraktno ne more brez konkretnega.Torej eno brez drugega ne gre.
Ideje so zapisane v naših možganih. En elektro šok, pa jih je takoj manj. Zapis ideje je torej konkreten.Roman napisal/-a:Obstajajo, vendar ne konkretno. Obstajajo kot ideje.Hmm, mislim, da astraktni izdelki ne obstajajo.
Ideja pa ima za nas pomen le, če se jo še kdaj spomnimo.
Pretiravanje samo po sebi ni hudo. Ponavadi ljudje v pretiravanju celo uživajo, dokler se ne zavedo, da so pretiravali. Pretiravanje namreč sprošča adrenalin. Če ni prepozno je lahko uredu.Roman napisal/-a:Ja, ampak pretiravati ni nikoli dobro.Mar nismo vsi saj malo avanturisti?
S tistem privič se ravno ne strinjamn, saj pravijo da gre osel enkrat na led, ljudje pa večkrat. Človeško učenje je lahko zamudna stvar.Roman napisal/-a:Ali pa, ko mu svet prvič pokaže zobe.Ponavadi pa mladostniška zagnanost hitro mine z leti in izkušnjami.
...
Ines, kar se tiče telepatije, sem se v svoji zgodnji mladosti nekoliko ukvarjal z njo, vendar pa me ni nikoli prepričala.
Ines omenjaš jogije, ki živijo v svojem svetu. Svoje življenje posvečajo le materiji, ki ji pripadajo in svoji zavesti. To je njihovo edino bogastvo.
Mi pa živimo v povsem drugem svetu. Naše vrednote so skomercializirane. Pomemben je naš izgled, šminka, obleka, avtomobil s katerim se vozimo…
Kapital je vrednota naše civilizacije, kateri pripadamo. Uspeh in odločitve krojijo managerji s kapitalom, ki ga obračajo.
Lahko primerjaš naše in jogijeve vrednote? Lahko primerjaš svoje osebno zadovoljstvo z osebnim zadovoljstvom jogija? Veš o čem govorim!
Veliko stvari na tem svetu lahko razvrednoti denar. Dve napačni ideologiji, komunizem in kapitalizem. Obstaja tretja pravilna? Ravno višina osebnega standarda je tista, ki nas oddaljuje od jogijev.
Kapital je tista abstraktna dimenzija, ki določa svet prihodnosti.
Ideologija kupovanja je bolezen naše civilizacije.
Bomo imeli v prihodnosti čas, da bomo čustveno povezani? Ali pa si bomo tudi čustva kupovali, kot to danes počne veliko ljudi z gledanjem televizije.
Bomo imeli v prihodnosti dovolj časa zase? Bo to naš osebni standard še dopuščal?
...
Upam, da nisem priklical oblakov, ki bi pregnalo tvoje Sonce.
Lep, prav lep pozdrav.