Čisto možno, a teorija je bila zmotna.
... in potem ...
Hotel sem poudariti, da mešaš lepoto in pravilnost teorije.
Ne gre za vpliv družbe na notrajnost teorije, ampak za našo notranjost in naša občutja glede teorije. Na ta pa v glavnem vplivajo starši, partnerji, prijatelji, šolanje, mediji, država, človeštvo.
Če že gre za občutja, čeprav mislim, da sploh ne, nanje predvsem vplivajo mnenja posameznikovih velikanov, bi rekel, da večinoma "slavni fiziki".
Gotovo pa je govorjenje o eleganci, lepoti, simetričnosti ..., dobra propaganda za pridobivanje novih kadrov in vpliva matematike ter naravoslovja v družbi.
Uh, kar se mene tiče, je tako početje kaj hitro lahko nož v hrbet mlademu matematiku, fiziku. Kot pravim, lepota je važna, so pa reči pred njo, na primer znanstvena integriteta (iskrenost). Povedati je treba vse (kar se ve), ali pa raje nič.
Aja, sedajle sem se spet spomnil. Od kod strah pred asimetričnostjo? Na primer: asimetrični obrazi se nam ne zdijo lepi. Tudi iskanje fizikalnih teorij je povezano z iskanjem simetrij celo nadsimetrij. Zanimivo je, da se vedno konča z odkritjem neke asimetrije. Morda je to že druga tema.
Prej opevane štiri Maxwellove enačbe, zapisane v rotacijski simetriji trirazsežnega evklidskega prostora, niso najlepše, lepše jih je zapisal Einstein, ko je upošteval še višje simetrije posebne teorije relativnosti, v tistem zapisu se šele mogoti ta fizikalni zakon; kot pravim, je lep. Obstajajo posplošitve teh zakonov, ki vsebujejo še višje simetrije (Yang-Mills), še lepše.