kruta narava

[Roman]

Morda pa izvira potreba po določanju smisla iz človekove želje po lastni pomembnosti. In ker ima ta pomembnost večjo vrednost, če jo določa nekdo še pomembnejši, si je človek izmislil boga. Smisel boga je tako v dviganju človeške pomembnosti.

[mriz]

No ja, raziskovanje in spoznavanje sveta okoli nas že ima pozitivno evolucijsko funkcijo, filozofiranje pa lahko navsezadnje razumemo kot indikator uspešnosti vrste, saj kaže vsaj na presežek prostega časa in energije (kot nekako tako - če si gol sredi pragozda, nimaš časa na veliko filozofirati - ko pa sediš v gostilni ob pivu, pa ga imaš še preveč).

In zakaj zaključek, na nek višji zunanji smisel ne obstaja, ni pameten? Če si že vnaprej pričakoval in bil pripravljen sprejeti samo pozitivni odgovor o obstoju smisla, sploh raje ne bi vprašal.

[end]

S tem sem mislil na zakone evolucije, premišljevanje o smislu ne pomaga pri nadaljevanju in širjenju vrste ampak le vzame čas in energijo, pa mogoče še voljo, če ni nekega pametnega zaključka - in trenutno ga ni, vse naj bi bilo brez smisla, mogoče bi bilo bolje da neham razmišljat.

Saj ni pomembno da to ne pomaga pri širjenju vrste, evolucija namreč uniči le lastnosti ki onemogočajo ali upočasnjujejo širjenje vrste. Vse ostale ostanejo.

[mriz]

Vem, da je offtopic (no, iz ustreznega vidika niti ne), ampak mi ne da miru:

In ker ima ta pomembnost večjo vrednost, če jo določa nekdo še pomembnejši, si je človek izmislil boga.

Kako, misliš iz nule?

[=)]

Vem, da je offtopic (no, iz ustreznega vidika niti ne), ampak mi ne da miru:

In ker ima ta pomembnost večjo vrednost, če jo določa nekdo še pomembnejši, si je človek izmislil boga.

Kako, misliš iz nule?

ne vem sicer kaj je roman tu mislil...vendar nekako tako jaz to razumem.
Razmišljanje verujočega: "Morem bit pa res nekaj posebnega da se celo bog z mano ukvarja..."
brez boga si namreč evolucijsko ti enakovreden tvojemu sosedu, z uvedbo boga pa je pomemben posameznik. S tega stališča gledano lahko dam romanu prav, da vera izvira iz človekove želje po lastni pomembnosti.

[mriz]

To glede same pomembnosti, pa tudi možnost zavestnega izmišljevanja atributov boga, ki bi omogočale utemeljitev pomembnosti, sploh ni sporno in pod vprašajem.

Zanima me, ali z izjavo misli, da si je človek (zavestno) izmislil boga (božanstva, nadnaravno) iz nule (brez predhodne predstave, kar bi lahko bilo problematično), ali pa si je v namen pomembnosti (zavestno) izmislil specifičnega boga oz. že obstoječe predstave nadgradil v tega specifičnega boga.

brez boga si namreč evolucijsko ti enakovreden tvojemu sosedu, z uvedbo boga pa je pomemben posameznik.

Po nekaterih teorijah je ravno skupna ideja boga prinesla k večji skupinski povezanosti itd. - z uvedbo boga je pomembna skupina (enakovrednost posameznikov v njej), ki se srečuje z drugimi (sovražnimi) skupinami.

[Roman]

Tu je treba imeti v mislih postopen razvoj mističnega mišljenja, začenši z animizmom, ko je človek pripisoval magične lastnosti vsem bitjem (živim in neživim) v svoji okolici in tako "razlagal" njihovo delovanje. Ideja boga seveda ni nastala naenkrat in iz nule. Je pač posledica opazovanja in poskusa razlaganja pojavov. To razlaganje pa je bilo nujno, če je hotel človek v okolju, ki ga je večinoma ogrožalo, preživeti. Vzporedno so se seveda odražali tudi sociološki vplivi idej, od združevanja na skupnih projektih do razlikovanja med našimi in vašimi.

[Vedež]

Smisel seveda obstaja, sicer vsega skupaj ne bi bilo. To je Igra, ki jo vsi od muhe do človeka igramo vsak po svoje. NIč ni kruto, tudi najbolj krute stvari v resnici niso to kar so videti. Gre za igro občutkov (nam znanih kot pozitivni ali negativni občutki).

[Roman]

Najprej mora biti vse drugo, šele potem lahko pride tako ali drugače do smisla. Je pa čisto mogoče, da je smisel povezan z igro, o kateri pa žal ne veš povedati ničesar, pa čeprav si samozvani vedež. Ne gre za pozitivne ali negativne občutke, gre za trpljenje, zaradi katerega je svet krut.

[Vedež]

V bistvu gre za to, da ti nočeš slišati, ker pač živiš v svojem svetu in verjameš, da je vse res, kar se ti dogaja. O igri sem povedal že veliko in na žalost ni vsa pamet po Newtonu in Darwinu postala edina zveličavna. Toda takšno je tvoje mnenje.

Kar pa nikakor ne spremeni dejstva, da se nahajaš v igri, ki si jo sam zastavil in se podal vanjo.

Trpljenje je del igre, tako kot sreča ali ljubezen. Enkrat dobiš, drugič zgubiš, greš pa vedno naprej.

1 je dolgčas. Igramo zato, da nam ni dolgčas. Na koncu pa je vedno le 1. Več kot nas igra, bolje se počutimo. Toda na žalost gre le za iluzijo.

Le ta pa je narejena tako, da se nam zdi prekleto resnična.

[end]

Kaj je igra? Prosim za malo definicij, imaš v mislih nekaj v matrix stilu a gre za način opisa obnašanja ljudi(iskanje smisla, prepričanje o pomembnosti raznoraznih ideologij...), nekaj tretjega...?

[Vedež]

Pa še nekaj o evoluciji. Lestvica je pač lestvica. Kristjani jo imenjujeo pekel, vice in nebesa. Lahko je pa tudi premica ali še bolje je daljica.

Ko gledaš žival, žuželko, katero lahko pohodiš ali udariš z roko in ji v trenutku vzameš življenje ali pa ko pelješ avto, itd. Kaj je tukaj smisel ? Občutek pekla? Nebes?

Brez materializacije ne moreš občutiti bolečine. Ironično pri vsem tem pa je, da si jo sam hotel in prosil za njo. Zato je nastala igra. Ima en sam namen. Izkopati se iz bolečine ali pa uživati v njej. Zato: Narava ni kruta. Narava = IGRA

Kdor bi rad užival, se preklopi na uživanje, kdor bi rad trpel, se preklopi na trpljenje.

Seveda ta trditev marsikomu ne gre v glavo. Ljudje se sprašujejo, le zakaj nekdo po nedolžnem trpi? Naslednji dan se sprašujejo, le zakaj nekdo, ki je storil drugim slabe stvari ni bil ali pa nikoli ni primerno kaznovan?

Ne razumejo pa Igre, Narave, Vesolja, ki te zadeve ureja pravično na podlagi tehtnice. MENJAMO VLOGE.

Kako veselo bi bilo, ko bi bilo življenje le eno. Nekdo naredi zločin, masaker in potem ubije še sebe. Kje je tu rešitev? Nekoč bo doživel bo vse tiste travme, ki jih je povzročil nedolžnim in za bonus še njihovim svojcem.

Morda avtor na začetku tega foruma zdaj bolje razume "KRUTO NARAVO".

[mriz]

Tu je treba imeti v mislih postopen razvoj mističnega mišljenja, začenši z animizmom, ko je človek pripisoval magične lastnosti vsem bitjem (živim in neživim) v svoji okolici in tako "razlagal" njihovo delovanje. Ideja boga seveda ni nastala naenkrat in iz nule. Je pač posledica opazovanja in poskusa razlaganja pojavov. To razlaganje pa je bilo nujno, če je hotel človek v okolju, ki ga je večinoma ogrožalo, preživeti. Vzporedno so se seveda odražali tudi sociološki vplivi idej, od združevanja na skupnih projektih do razlikovanja med našimi in vašimi.

Okej, ampak ne bi blo smiselno trditi, da je smisel bil že nekako implicitno vsebovan v arhaičnih / animističnih / primitivno magičnih (torej spontanih) dojemanjih oz. interpretacijah sveta? Mislim to, da so ta dojemanja že vzpostavljala in okvirno definirala neko ekonomijo (odnos) z naravo (oz. njeno magično verzijo) - obrede, odnose z magičnimi elementi (poosebljenimi silami narave, duhovi itd.), seveda z namenom doseganja boljših pogojev za preživetje (uspešni lov, dobra letina). No, ciljam dejansko na to, da bi tvojo izjavo...

Morda pa izvira potreba po določanju smisla iz človekove želje po lastni pomembnosti.

... mogoče bilo treba obrniti - da določanje smisla ne izhaja iz predhodne potrebe po pomembnosti, ampak da ravno občutek pomembnosti izhaja iz že 'uspešnega' odnosa z magičnimi elementi (človek je dobil občutek pomembnosti ali posebnosti, ko začel verjeti oz. verovati, da je dejansko spoznal nekaj 'višjega' - kar vsaj v določeni meri nadzira naravo - in s tem višjim vzpostavil produktivni odnos)? Od tu naprej pa je svojo domnevno pomembnost lahko potenciral zavestno, z modifikacijami magičnih predstav.

[mriz]

Ne razumejo pa Igre, Narave, Vesolja, ki te zadeve ureja pravično na podlagi tehtnice. MENJAMO VLOGE.

Kako veselo bi bilo, ko bi bilo življenje le eno. Nekdo naredi zločin, masaker in potem ubije še sebe. Kje je tu rešitev? Nekoč bo doživel bo vse tiste travme, ki jih je povzročil nedolžnim in za bonus še njihovim svojcem.

No ja, v skladu s svojo hipotezo o pravičnosti in menjavah vlog sploh ne bi smel priznavati pojma nedolžnih žrtev - te tvoje domnevno nedolžne žrtve samo dobivajo nazaj to, kar jim pripada - kazen za zločine v prejšnjih življenjih. Ampak, tudi tu se zalomi - tudi ti domnevni zločini v prejšnjih življenih so bili samo kazni za žrtve, ki so še eno življenje nazaj bili zločinci. No, to se seveda lahko gremo v nedogled. Poanta je, da torej zločincev in žrtev sploh ni - še posebej, če si je trpljenje itak vsak izbral sam.

[NIKKI]

Narava je!
Mi (človeštvo, ljudje, družba ...) smo naravna bitja!
Iz tega sklepamo, da ne moremo pogrešiti!!!!!!!!!!!
Seveda pa lahko pogrešimo, kaj kar ni v skladu z okolico- predvsem tu mislim človeško družbo! Vesolje ni ustvarjeno zaradi nas, V grobem delamo prav. Kvečjemu smo mi nastali v skladu s naravo (z danimi pogoji), lokalno je očitno problematično za skupino in posredno za posameznika. Lahko pogrešimo samo nasproti tropa! Ker tu komuniciramo (na tem forumu) med seboj, ni čudno, da hočemo doseči čim višji položaj v tropu (na tem forumu)!
Narava je!
Vse ostale debate so povezane le s posameznikovem rangu v tropu- izvoljenost, doktorat, imeti prav večkrat, "resnica" (v narekovajih), obvladati več prostora in mase (oboje prevedemo, stopnja izobrazbe, ekonomsko ali politična moč, reklama, uspešnost ... ), nekatere od prej naštetih lastnosti se skladajo z resnico narave, a v glavnem gre za rang v tropu.
Imamo srečo, da lahko informacije prenašamo okoli planeta, kar je še bolj pomembno tudi na kasnejše rodove- na žalost zelo slabo!