Stvar je taka...Knjiga Šifer Simona Singha me je navdihnila k razmisleku o obnašanju fotonov v določeni situaciji.
Avtor v knjigi opisuje poskus s svetlobo iz 18. stoletja ko je anglež Thomas Young naredil poskus z žarnico, ki jo je postavil pred zid z dvema luknjama in na platnu onstran zidu opazoval rezultat. Young je ugotovil, da na platnu nastane progast vzorec. Namreč, svetlobni valovi imajo obliko dolin in grebenov. Ko se na neki površini stakneta greben in dolina nastane temna proga, ko pa se stakneta dve dolini ali dva grebena pa je proga svetla.
Pri modernih poskusih pa iz žarilne nitke proti zidu z dvema luknjama in platnu spustijo po en posamezni foton naenkrat. Zanimiva stvar pri tem je da se po nekaj urah na platnu "pozna" isti vzorec.
Čudno pa je, da če potuje en sam foton, nima drugega fotona da bi nanj deloval, torej da bi se staknila in povzročila bodisi temno ali svetlo progo.
Za to obstajata dve teoriji:
1. Superpozicija - pri tej teoriji se foton, ko naleti na oviro razcepi na dva t.i. Ghost Photone-a. Vsak nato potuje skozi svojo luknjo in na drugi strani delujeta drug na drugega.
2. Multiversum - oz. Razlaga z več svetovi je teorija pri kateri se vesolje razdeli na dva vzporedna univerzuma. V enem foton leti skozi levo luknjo, v drugem pa ta isti foton leti skozi desno in nato vsak iz svojega vesolja delujeta drug na drugega.
Z malo razmisleka pa sem prišel do 3. teorije.
Fotona še nihče ni videl, torej je moja ideja da fotoni vedno potujejo v parih in se ob oviri fotona enostavno ločita in nato delujeta drug na drugega.
(Kdor koli bo odgovarjal na to bo verjetno videl enih 50 lukenj v moji tezi)
Lp!
