Kvanti da ali ne?
Kvanti da ali ne?
Že nekaj časa me vznemirja vprašanje, ali se kvantna mehanika v resnici ukvarja s kvanti, oziroma, ali je svetloba res curek fotonov. Naj razložim, kako sem prišel do tega vprašanja.
Kvantna mehanika se je začela napovedovati že okoli leta 1600, ko se Christiaan Huygens in Isaac Newton nista mogla zediniti o naravi svetlobe. Huygens je trdil, da je svetloba valovanje in to dokazoval z uklonom oziroma interferenco, Newton pa je trdil, da je svetloba curek delcev (imenoval jih je korpuskli), in s tem pojasnjeval njen odboj. (Že tukaj mi ni jasno, zakaj se odboja svetlobe ne bi moglo razložiti z valovno mehaniko.) Za pravi začetek kvantne mehanike štejemo Planckovo rešitev problema sevanja črnega telesa in Einsteinovo rešitev problema fotoelektričnega efekta, ki ju je menda mogoče pojasniti s predpostavko, da je svetloba curek delcev. Ampak, ali je ta predpostavka res pomembna za rešitev omenjenih problemov? In ali je sploh pravilna?
Problem sevanja črnega telesa se je začel z ugotovitvijo, da energija izsevane svetlobe ni zvezno odvisna od temperature. Ko telo segrevamo, skočijo elektroni na orbite višje energije, pri padcu na orbito nižje energije pa oddajo svetlobo. Sevanje ne dokazuje delčne narave svetlobe, ampak samo to, da je za prehode elektronov na različne orbite potrebna določena energija (če ta ni dosežena, se pojav pač ne zgodi), vrnitev elektrona v orbito z nižjo energijo pa povzroči svetlobno sevanje s točno določeno diskretno energijo.
Pri fotoefektu je zgodba podobna. Elektrone svetloba izbije iz snovi, če ima dovolj energije. To pomeni, da obstaja energijski prag, ki ga mora svetloba preseči, da izbije elektron, ne pa, da je svetloba curek fotonov.
Ali obstaja še kak drug pojav, ki bi utemeljeval delčno naravo EM valovanja? Oziroma, kaj sem pomembnega spregledal?
Kvantna mehanika se je začela napovedovati že okoli leta 1600, ko se Christiaan Huygens in Isaac Newton nista mogla zediniti o naravi svetlobe. Huygens je trdil, da je svetloba valovanje in to dokazoval z uklonom oziroma interferenco, Newton pa je trdil, da je svetloba curek delcev (imenoval jih je korpuskli), in s tem pojasnjeval njen odboj. (Že tukaj mi ni jasno, zakaj se odboja svetlobe ne bi moglo razložiti z valovno mehaniko.) Za pravi začetek kvantne mehanike štejemo Planckovo rešitev problema sevanja črnega telesa in Einsteinovo rešitev problema fotoelektričnega efekta, ki ju je menda mogoče pojasniti s predpostavko, da je svetloba curek delcev. Ampak, ali je ta predpostavka res pomembna za rešitev omenjenih problemov? In ali je sploh pravilna?
Problem sevanja črnega telesa se je začel z ugotovitvijo, da energija izsevane svetlobe ni zvezno odvisna od temperature. Ko telo segrevamo, skočijo elektroni na orbite višje energije, pri padcu na orbito nižje energije pa oddajo svetlobo. Sevanje ne dokazuje delčne narave svetlobe, ampak samo to, da je za prehode elektronov na različne orbite potrebna določena energija (če ta ni dosežena, se pojav pač ne zgodi), vrnitev elektrona v orbito z nižjo energijo pa povzroči svetlobno sevanje s točno določeno diskretno energijo.
Pri fotoefektu je zgodba podobna. Elektrone svetloba izbije iz snovi, če ima dovolj energije. To pomeni, da obstaja energijski prag, ki ga mora svetloba preseči, da izbije elektron, ne pa, da je svetloba curek fotonov.
Ali obstaja še kak drug pojav, ki bi utemeljeval delčno naravo EM valovanja? Oziroma, kaj sem pomembnega spregledal?
Re: Kvanti da ali ne?
Fotoefekt je v bistvu skoraj neposredni dokaz. Mislim da narobe razumes argument:
Ce bi bil samo nek energijski prag, bi lahko isto energijo dosegel pac z mocnejsim obsevanjem pri daljsi valovni dolzini. Ampak fotoefekt pokaze, da takrat do izbitja ne pride. En sam foton mora prinesti dovolj energije - pet fotonov z nizjo energijo ne bo imelo istega efekta!
Nekateri fotodetektorji recimo imajo dovolj visoko natancnost, da zaznavajo posamezne fotone - tam se dobro vidi, da so izhodne moci detektorja kvantizirane, ce posvetis z monokromatsko svetlobo. Tudi izsevanje posameznih fotonov je ze dobro poznano in se uporablja med drugim v kvantni kriptografiji.
Tudi pri delcnih pojavih - recimo anihilacija pozitrona in elektrona - je popolnoma jasno, da nastaneta dva gama fotona, ki ju lahko zaznas z detektorji. Vedno se izsevata v nasprotnih smereh in detektor vedno zazna en sunek pri tocno doloceni energiji.
Pri sevanju crnega telesa tudi ni nikjer omenjenih atomov, elektronov in podobnih reci (skakanje elektronov med orbitalami kvecjemu pokvari spekter crnega telesa zaradi resonance pri dolocenih energijah). Sevanje crnega telesa je povsem splosen pojav, neodvisen od snovi - ponavadi celo recemo, da je crno sevanje tisto, kar seva iz LUKNJE, ki je v toplotnem ravnovesju s telesom z doloceno temperaturo. Kvantnost tukaj lezi v dejstvu, da pri vsaki valovni dolzini votlina lahko vsebuje samo diskretne vrednosti gostote energije. Nacin, kako stene napolnijo votlino s sevanjem, tukaj ni pomemben - le nakljucen (termicen) mora biti.
Ce bi bil samo nek energijski prag, bi lahko isto energijo dosegel pac z mocnejsim obsevanjem pri daljsi valovni dolzini. Ampak fotoefekt pokaze, da takrat do izbitja ne pride. En sam foton mora prinesti dovolj energije - pet fotonov z nizjo energijo ne bo imelo istega efekta!
Nekateri fotodetektorji recimo imajo dovolj visoko natancnost, da zaznavajo posamezne fotone - tam se dobro vidi, da so izhodne moci detektorja kvantizirane, ce posvetis z monokromatsko svetlobo. Tudi izsevanje posameznih fotonov je ze dobro poznano in se uporablja med drugim v kvantni kriptografiji.
Tudi pri delcnih pojavih - recimo anihilacija pozitrona in elektrona - je popolnoma jasno, da nastaneta dva gama fotona, ki ju lahko zaznas z detektorji. Vedno se izsevata v nasprotnih smereh in detektor vedno zazna en sunek pri tocno doloceni energiji.
Pri sevanju crnega telesa tudi ni nikjer omenjenih atomov, elektronov in podobnih reci (skakanje elektronov med orbitalami kvecjemu pokvari spekter crnega telesa zaradi resonance pri dolocenih energijah). Sevanje crnega telesa je povsem splosen pojav, neodvisen od snovi - ponavadi celo recemo, da je crno sevanje tisto, kar seva iz LUKNJE, ki je v toplotnem ravnovesju s telesom z doloceno temperaturo. Kvantnost tukaj lezi v dejstvu, da pri vsaki valovni dolzini votlina lahko vsebuje samo diskretne vrednosti gostote energije. Nacin, kako stene napolnijo votlino s sevanjem, tukaj ni pomemben - le nakljucen (termicen) mora biti.
Re: Kvanti da ali ne?
Kaj pa drugega!Roman napisal/-a:Že nekaj časa me vznemirja vprašanje, ali se kvantna mehanika v resnici ukvarja s kvanti,
Ni nujno, lahko so samo fotoni ali pa foton. Oziroma odvisno kako gledaš!Roman napisal/-a: oziroma, ali je svetloba res curek fotonov.
To kot vedno...Roman napisal/-a:Ali obstaja še kak drug pojav, ki bi utemeljeval delčno naravo EM valovanja? Oziroma, kaj sem pomembnega spregledal?
Prostor ni prazen, kar dokazujejo kvantne fluktuacije.
Osnovni problem nastane, ko se začne obravnavati posamezne delce. Foton je lokalna anomalija, val prostora in kot anomalija ni delček ampak del celotnega prostora oziroma sistema, če se spremeni pospešenost opazovanega sistema se spremeni tudi energija opazovanega fotona.
Foton kot samostojen delec ne obstaja.
Lep dan...
Re: Kvanti da ali ne?
Naprimer Feynman v njegovi knjigi "The Strange Theory of Light and Matter" kvante svetlobe enstavno predpostavi, predpostavi njegove path integrale, potem pa gre razlagat nekaj osnovnih pojavov svetlobe. Potem pa predstava kvantne mehanike in kvantne elektrodinamike postane dosti lažja.
Tudi drugačni članki se najdejo, ki fotone samo predpostavijo, a potem je vse lažje.
Včasih je potrebno dvom za nekaj časa odmisliti.
Tudi drugačni članki se najdejo, ki fotone samo predpostavijo, a potem je vse lažje.
Včasih je potrebno dvom za nekaj časa odmisliti.
Re: Kvanti da ali ne?
Hm? Torej naj bi vseeno šlo za dokaz, čeprav posreden.Aniviller napisal/-a:Fotoefekt je v bistvu skoraj neposredni dokaz.
To je povsem verjetno.Mislim da narobe razumes argument
Prav, ampak to še vedno ne pomeni, da ta foton ne bi mogel imeti tudi vmesnih energij. Po drugi strani sta energija in gibalna količina fotona zvezno odvisni od valovne dolžine. Je valovna dolžina diskretna količina?En sam foton mora prinesti dovolj energije - pet fotonov z nizjo energijo ne bo imelo istega efekta!
Najbrž obstaja nevarnost, da bom zvenel kot Rozman, ampak vseeno se mi zdi, da pri tem ne gre za problem meritve, ampak za oddajanje svetlobe. Če oddajnik (lahko) seva (samo) diskretno svetlobo, meritev ne more pokazati drugega.Nekateri fotodetektorji recimo imajo dovolj visoko natancnost, da zaznavajo posamezne fotone - tam se dobro vidi, da so izhodne moci detektorja kvantizirane, ce posvetis z monokromatsko svetlobo. Tudi izsevanje posameznih fotonov je ze dobro poznano in se uporablja med drugim v kvantni kriptografiji.
Tu gre za isti problem.Tudi pri delcnih pojavih - recimo anihilacija pozitrona in elektrona - je popolnoma jasno, da nastaneta dva gama fotona, ki ju lahko zaznas z detektorji.
Tudi tu.Kvantnost tukaj lezi v dejstvu, da pri vsaki valovni dolzini votlina lahko vsebuje samo diskretne vrednosti gostote energije.
Verjetno res, ampak interpretacija pa tudi ne more biti kakršnakoli.qg napisal/-a:Potem pa predstava kvantne mehanike in kvantne elektrodinamike postane dosti lažja.
Ampak samo v času postavljanja hipoteze.Včasih je potrebno dvom za nekaj časa odmisliti.
-
- Prispevkov: 389
- Pridružen: 30.3.2010 11:01
Re: Kvanti da ali ne?
Sam poznam precej površno področje fotonov, zato me zanima kakšne manifestacije povzročijo fotoni različnih energij na isti snovi? Je to samo
različna količina izbitih elektronov, ali samo prehodi elektronov na višje orbitale? Domnevam, da je to mešanica obojega, pač glede na vrsto snovi,
ki jo bombardiramo s fotoni. A to zavisi samo od energij fotonov, ali tudi od frekvenc, če foton gledamo kot valovanje?
različna količina izbitih elektronov, ali samo prehodi elektronov na višje orbitale? Domnevam, da je to mešanica obojega, pač glede na vrsto snovi,
ki jo bombardiramo s fotoni. A to zavisi samo od energij fotonov, ali tudi od frekvenc, če foton gledamo kot valovanje?
Re: Kvanti da ali ne?
Če je govora o fotoefektu v kovinah: En foton lahko izbije samo en elektron, če ima seveda dovolj veliko energijo. Če nima zadostne energije, ostane elektron "ujet" v snovi (v vzbujenem stanju).silvester1234 napisal/-a:Sam poznam precej površno področje fotonov, zato me zanima kakšne manifestacije povzročijo fotoni različnih energij na isti snovi? Je to samo
različna količina izbitih elektronov, ali samo prehodi elektronov na višje orbitale? Domnevam, da je to mešanica obojega, pač glede na vrsto snovi,
ki jo bombardiramo s fotoni.
Energija fotona je sorazmerna s frekvenco.A to zavisi samo od energij fotonov, ali tudi od frekvenc, če foton gledamo kot valovanje?
-
- Prispevkov: 389
- Pridružen: 30.3.2010 11:01
Re: Kvanti da ali ne?
Shrink hvala za pojasnila!
Re: Kvanti da ali ne?
Po mojem,je svetloba kvantizirana(je iz kvantov) in pa nekvantizirana(je zvezna).
Po mojem mnenju je svetloba kvantizirana, če jo odda elektron, ki prehaja iz višjega energijskega v nižje energijsko stanje.
Po mojem mnenju svetloba ni kvantizirana, če jo odda elektron, ki ni vezan na atom.
Elektron, ki ni vezan na atom ima namreč poljubne energije, ki pa so višje od energij, ki jih ima elektron v atomu.
Po mojem mnenju je svetloba kvantizirana, če jo odda elektron, ki prehaja iz višjega energijskega v nižje energijsko stanje.
Po mojem mnenju svetloba ni kvantizirana, če jo odda elektron, ki ni vezan na atom.
Elektron, ki ni vezan na atom ima namreč poljubne energije, ki pa so višje od energij, ki jih ima elektron v atomu.
Re: Kvanti da ali ne?
Nisem pa prepričan, če elektron ki ni vezan na atom, lahko sploh odda svetlobo ali lahko samo siplje fotone, ki ga zadenejo.
Več o tem piše Richard Feynmam v njegovih knjigah(Lectures on Physics).
Več o tem piše Richard Feynmam v njegovih knjigah(Lectures on Physics).
Re: Kvanti da ali ne?
Ne drži. Tudi prosti elektroni oddajajo energijo v obliki kvantov/fotonov; primer za to so elektroni v sinhrotronu.LUKEC napisal/-a:Po mojem,je svetloba kvantizirana(je iz kvantov) in pa nekvantizirana(je zvezna).
Po mojem mnenju je svetloba kvantizirana, če jo odda elektron, ki prehaja iz višjega energijskega v nižje energijsko stanje.
Po mojem mnenju svetloba ni kvantizirana, če jo odda elektron, ki ni vezan na atom.
Elektron, ki ni vezan na atom ima namreč poljubne energije, ki pa so višje od energij, ki jih ima elektron v atomu.
Beri zgoraj.LUKEC napisal/-a:Nisem pa prepričan, če elektron ki ni vezan na atom, lahko sploh odda svetlobo ali lahko samo siplje fotone, ki ga zadenejo.
Več o tem piše Richard Feynmam v njegovih knjigah(Lectures on Physics).
Re: Kvanti da ali ne?
Čudno, Feynman ki je dobil Nobelovo nagrado, je rekel da imajo prosti elektroni lahko poljubne energije.
Vem, da za proste elektrone v kovini velja \(Ee=3RT/2\).
Ne vem, mogoče niso mišljeni isti prosti elektroni.
Vem, da za proste elektrone v kovini velja \(Ee=3RT/2\).
Ne vem, mogoče niso mišljeni isti prosti elektroni.
Re: Kvanti da ali ne?
Saj jo imajo; kar ne drži, je to, da je svetloba, ki jo oddajajo (npr. sinhrotronska svetloba), ni v obliki kvantov/fotonov. Mimogrede: gre za pospešene elektrone, ki v bistvu niso povsem prosti, saj nanje vpliva magnetno polje.
Sicer pa je treba tudi povedati, da prosti elektroni fotonov ne morejo absorbirati, tako kot se dogaja, ko so vezani v atomih. Tam pravzaprav foton absorbira atom. Razlog za to je, da se v primeru prostega elektrona in fotona ne bi ohranjala vrtilna količina.
Sicer pa je treba tudi povedati, da prosti elektroni fotonov ne morejo absorbirati, tako kot se dogaja, ko so vezani v atomih. Tam pravzaprav foton absorbira atom. Razlog za to je, da se v primeru prostega elektrona in fotona ne bi ohranjala vrtilna količina.
Re: Kvanti da ali ne?
In kaj se potem zgodi kadar foton zadane prosti elektron?
Re: Kvanti da ali ne?
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... hotel.htmlanzovc napisal/-a:In kaj se potem zgodi kadar foton zadane prosti elektron?