Čas ne obstaja

[Roberto11.]

Prav tako imamo vsi bolj ali manj iste potrebe...Potrebe po hrani..ugodju...spolnosti..ljubezni...Le zadovoljujemo jih na različne načine, pa še to v omejenih pogojih, saj ne moremo jesti na primer zemlje....Smo v službi lastnega telesa, naša telesa pa so si skoraj identična, če izvzamem razne napake.

[kren]

Meni se bogovi Starih Grkov zdijo tako zelo drugačni od krščansko-judovske tradicije, da si nikakor ne znam primerno razložiti te trditve.

Kako drugačni ? Primer....

Grški bogovi so imeli precej bolj človeške lastnosti kot pa jih ima krščanski bog. Npr. imeli so družice (Zevs je poročen s sestro Hero), otroke (rodila mu je Aresa, Hefajsta,..), se varali (imel je polno ljubic), potem imeli so osebnostne značilnosti (zaradi česar je bila zelo ljubosumna in maščevalna), itd. Pri krščanskem bogu ne najdem nič takega, čisto je odmaknjen v abstrakcijo.

Smo v službi lastnega telesa, naša telesa pa so si skoraj identična, če izvzamem razne napake.

Če moramo vsi jesti (pač ena od potreb telesa) to še ne pomeni, da je hrana poglavitno vodilo gibanja kulture. Je nujen del, ampak samo s proučevanjem prehranjevanja ne boš dosti izvedel o razlogih za npr. versko prepričanje, za homofobijo, za etična načela,..

A nismo vsi ljudje in nimamo vsi istih občutkov in čutil ?

Namesto z definicijo sreče si mi odgovoril z vprašanjem, ki visi pod kar veliko predpostavko. Ja imamo ista čutila, ampak možgane pa razvijemo precej drugače (okolje igra veliko vlogo - pri spominih, etičnih načelih, idealih, željah..). Sedež zavesti pa je (recimo) ravno v možganih in to je področje kjer se rodijo pojmi kot so sreča, zadovoljstvo, ipd. Saj lahko smo malo bolj konkretni: nekaterim se homoseksualci iskreno gabijo (in to tako silovito, da skušajo razpisati referendum proti zelo osnovnim človekovim pravicam), nekateri pa se niti ne zmenimo kaj dosti za homoseksualce. Od kod ta velika razlika, če pa praviš da imamo iste občutke? Ta predpostavka, da imamo iste občutke in da je sreča enaka in zadovoljstvo enak cilj za vse, je napačna. Freud je dobro vedel, da je ugodje smiselno samo znotraj neke predhodne strukture, po kateri se orientira. Ta predhodna struktura pa ni le fiziološka zgradba, ampak tudi okolje in "osebna zgodovina" vsakega posameznika.

[Roberto11.]

Grški bogovi so imeli precej bolj človeške lastnosti kot pa jih ima krščanski bog. Npr. imeli so družice (Zevs je poročen s sestro Hero), otroke (rodila mu je Aresa, Hefajsta,..), se varali (imel je polno ljubic), potem imeli so osebnostne značilnosti (zaradi česar je bila zelo ljubosumna in maščevalna), itd. Pri krščanskem bogu ne najdem nič takega, čisto je odmaknjen v abstrakcijo.

Tako kot takrat, kot sedaj, je bog nek ideal. Bile so različne navade in različne kulture, zato so tudi bogovi imeli različne podobe.
Napisal sem, da lastnosti, ki jih nekdo pripisuje Bogu, so odsev njegovih osebnostnih značilnosti. In da imajo tudi sami bogovi podobne lastnosti, le da naklonjenost ljudje izražajo na različne načine.
Seveda se je sama kultura in način življenja od starih Grkov, do zdaj v marsičem spremenil, zato imajo tudi bogovi različne pomene in lastnosti.
Kar potrjuje to trditev, da so lastnosti, ki jih pripisujemo bogovom, le odsev osebnostnih značilnosti. Tako, kot se je spremenila sama kultura od starih Grkov do zdaj, se je spremenila tudi oblika in lastnosti bogov.

Menim, da takrat pri starih Grkih, ni bilo toliko samoobtoževanja in so ljudje lažje izrazili tudi slabe občutke. Zato so tudi bogovi imeli takšne lastnosti, saj ni bilo nič slabega, če si bil maščevalen ali ljubosumen. V nasprotju s tem, ko je dandanes nekaj grozno slabega in vredno obsojanja, če si maščevalen...In bog, kot nek ideal seveda ne more in ne sme biti maščevalen. Te lastnosti ima satan....

[problemi]

A nismo vsi ljudje in nimamo vsi istih občutkov in čutil ?

Čutila imamo vsi ljudje, vendar je ta ugotovitev povsem trivialna, konec koncev jih imajo tudi živali in rastline, kar pa ne pomeni, da imamo vsi ljudje iste občutke. Tu je govora o subjektu - sicer bi moral to trditev bolje razdelati - torej o temu kar je pravzaprav (edina) bistvena razlika po kateri se ljudje razlikujemo.

[Roberto11.]

Če moramo vsi jesti (pač ena od potreb telesa) to še ne pomeni, da je hrana poglavitno vodilo gibanja kulture. Je nujen del, ampak samo s proučevanjem prehranjevanja ne boš dosti izvedel o razlogih za npr. versko prepričanje, za homofobijo, za etična načela,..

Seveda ne. Hotel sem pojasniti, da za vsemi toliko in toliko različnimi načini in osebnosti, temelji le par osnovnih potreb. Na primer obstaja občutek lakote, a obstaja na tisoče načinov, kako to zadovoljiti.

Od kod točno izhaja potreba po veri v boga, ne vem...Sem razmišljal, da ima verjetno neko povezavo med odnosom starši - otrok. Otrok svoje starše doživlja kot vsemogočne, velike, vsevedne....Majhen otrok nima veliko želja in starši mu tistih nekaj zlahka uresničimo.....Zato majhni otroci ne verjamejo v boga, saj jim le-tega predstavljajo starši.
Kasneje, ko se z odraščanjem prekine ta povezava, ko se želje in potrebe otroka povečujejo, starši več ne zmoremo biti idealni in vsega uresničiti. Vendar pa v podzavesti še vedno ostane tista podoba oz. nek pojem idealnosti in vsemogočnosti. In ker tega v starše več ni možno projicirati, se ustvari nevidezna podoba, ki ji rečemo bog.
To je moja trenutna razlaga.

[shrink]

To zame sploh ni izračun verjetnosti za obstoj nezemeljskega življenja.

Je, seveda je izračun, vendar kljub temu lahko oba rečeva "z zelo veliko verjetnostjo lahko rečeva, da je ta izračun čista bedastoča".

Ja rekel si, da nisi še videl izračuna verjetnosti za obstoj "izvenzemeljskega življenja"?

Jaz sem bi tako dober in sem ti ga pokazal, zdaj pa če to zate ni izračun katerega pričakuješ, izpade da ti pač nisem pomagal pri tem, da vidiš izračun verjetnosti za obstoj "izvenzemeljskega življenja".

Če mi pada na pamet, kaj drugega se bom potrudil in objavil, ker si ne želim, da ti ne bi videl takega izračuna.

Dej nehi, no, kvazifilozof, saj je jasno, kaj sem menil s tem, da "še nisem videl izračuna za obstoj verjetnosti nezemeljskega življenja": izračuna verjetnosti v znanstveni literaturi.

Namig: Izračunaj za \(m=1\).

Lahko poizkusim:

Na osnovi spodnjih podatkov izračunajte verjetnost za "izvenzemeljsko življenje". Za "ugodni izid" \((m)\), se šteje vsak objekt, kateri ima takšne pogoje (recimo kot planet Zemlja), ki bi omogočili nastanek "življenja":

Znanstveniki so opazovali vidni del vesolja in iskali planet, ki bi imel take pogoje, ki bi omogočali nastanek "življenja"- ne spotikaj se ob formulacijo, gre za šalo, ker bi po tem delu stavka sledilo nujno vprašanja: kako pa naj bi opazovali nevidni del vesolja. Torej, opazovali so zeloooo, zeloooo veliko (končno) število nebesnih teles, katero zaradi velikosti lahko zapišemo \(\infty\) ali pa \(10^{1000...0}\) in našli 1 (en) planet, ki ustreza danim pogojem.

\(P(A) = \frac{m}{n} = \frac{1}{1} = 1\)

Odgovor: Glede na podatke znaša verjetnost za obstoj "izvenzemeljsko življenje" 100%. Dəəəəəə, saj so ga najdli, še mi k smo blond vemo, da je pol verjetnost 1.

Očitno se, kljub temu da se zavedaš, da si "blond", ne zavedaš, da bi v skladu s predpostavkami prejšnjega izračuna moral uporabiti \(n=\infty\). Izračun verjetnosti prepuščam kvazifilozofu.

[problemi]

Shrink, ti si "idiot".

[shrink]

Shrink, ti si "idiot".

Ad hominem: Nič novega s strani kvazifilozofa problem(č)kov.

P.S. A si izračunal verjetnost?

[GJ]

In bog, kot nek ideal seveda ne more in ne sme biti maščevalen. Te lastnosti ima satan....

Kako moreš...

Vi, ki ne vidite,
vi ki ne slišite
in vseeno govorite...

Satan je delo božje.
Satan je angel Lucifer!
Je ogledalo božje, ki ga do njegove stvaritve ni bilo.
Zakaj dvomiti v moč božjo, da ga pusti živeti?
Vi, ki nevidite...
bi prepoznali temo?
Bi prepoznali zlo?
Bi prepoznali dobro?
...

Lep dan še naprej...

[agata]

Kren, ali ni evolucija že po definiciji dolgočasna-traja zelo, zelo dolgo. Sicer pa zakaj ne bi imeli oboje, znanstveni pogled na svet in mnoštvo religij, raznolikost je bogastvo idej in bogastvo duha, upreti pa se je treba le nasilju v imenu kakršnekoli že ideje, boljšega jutri ipd.
Problemi, tebi pa priporočam dela dr. Dušana Rutarja, ker imaš tako rad psihoanalizo. Je boljša kot Žižkova, vsaj jaz tako mislim.

[problemi]

Kren, ali ni evolucija že po definiciji dolgočasna-traja zelo, zelo dolgo.

Poznam par zadev v mojem življenju za katere bi si želel, da trajajo zelo zelo dolgo in verjami mi, da mi ne bi bilo prav nič dolgčas.

Sicer pa zakaj ne bi imeli oboje, znanstveni pogled na svet in mnoštvo religij, raznolikost je bogastvo idej in bogastvo duha, upreti pa se je treba le nasilju v imenu kakršnekoli že ideje, boljšega jutri ipd.

Saj imamo to "znanstveni pogled na svet in mnoštvo religij" - in po moje zadeva "ne klapa najbolje" - kar rabimo je "znanstveni pogled na svet in filozofijo*

*ne teologijo; s filozofijo mislim, poleg nje, na vse tiste vede, ki spadajo v t.i. "drugo sceno" (sociologija, antropologija, kulturologija, psihoanaliza, socialno psihologijo)

Problemi, tebi pa priporočam dela dr. Dušana Rutarja, ker imaš tako rad psihoanalizo. Je boljša kot Žižkova, vsaj jaz tako mislim.

Zakaj mi to priporočaš?

[Rock]

Hah, zdaj kvazifilozof še opleta s pravom. Mimogrede: Recimo, da nekdo trdi, da si goljuf. Po naših pravnih normah, je na tebi (torej: tožeči stranki), da na sodišču dokažeš, da nisi goljuf in s tem dokažeš razžalitev (tožene stranke). Po pravnih normah v Veliki Britaniji (t.i. Libel Law) pa je ravno nasprotno: tožena stranka mora dokazati, da je tožeča stranka goljuf in s tem dokazati, da ne gre za razžalitev. Toliko o tem, na komu je dokazno breme.

Kar zadeva naše pravo (pravo RS) - ne drži.
(Glede prava UK se vzdržim komentarja.)

Seveda drži. Kar izobrazi se:

http://www.ius-software.si/DnevneVsebin ... x?id=10855

Imaš velike težave z razumevanjem teksta.

Sem pa v nakazanem članku (dr. M. Accetto, 18.3.09) videl pasus: "Morda je prav zato omenjeni odlomek izginil s spletne strani, hkrati pa lahko služi tudi kot nauk tistim, ki ne bi radi v imenu svobode izražanja z osebnim vložkom iskali meja med dopustnim in nedopustnim."

S tem se pa seveda strinjam: kdor kaj ve, ne potrebuje argumentov, ki so žaljivi. (Če pa vendarle žali, a ni neprišteven, se ga kaznuje. - Smisel kaznovalnega prava je v tem, da družba pokaže, kakšne vrednote zasleduje.)

[Rock]

Rock imaš prav. Vidiš, da podaja primer, ki nima veze z kontekstom debate. Očitno so mu dejstva glede "dokaznega bremena" popolnoma tuja.

Vidiš, da ves čas podaja tezo, da naj bi na izjavo teista, da Bog/bog obstaja, moral ateist podati dokaze, da teist nima prav.

Bom ponovil krenovo sjajno misel (dejstvo):
"Shrinkovi bedasti komentarji so čista izguba časa in energije ..."

Se strinjam, Shrink je tipičen primer psihopata (inteligentna oseba, a s sprevrženimi vrednotami).
Take osebe so zelo nevarne za vsako skupnost.

Kar pa zadeva dokazno teorijo v pravu (v pravu RS):
načeloma se dokazuje le nekaj obstoječega;
toda načeloma mora tudi vsaka stranka dokazati svoje trditve (tudi svoje negativne trditve mora dokazati);
ker negativnih trditev ni mogoče direktno dokazati, je potreben posreden dokaz (iz dokazanih drugih dejstev se sklepa na obstoj ali neobstoj sporne okoliščine);
sodnik potem oceni vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in upošteva tudi izid celotnega postopka - in na osnovi tega odloči, ali neko relevantno dejstvo obstaja ali ne;
sodnik to stori na podlagi ti. "proste ocene dokazov".

(Mimogrede, za šalo: v primeru Shrinka - bi mu sodnik, v kakršni koli zadevi, sploh ne pustil do besede.)

[shrink]

Rock imaš prav. Vidiš, da podaja primer, ki nima veze z kontekstom debate. Očitno so mu dejstva glede "dokaznega bremena" popolnoma tuja.

Vidiš, da ves čas podaja tezo, da naj bi na izjavo teista, da Bog/bog obstaja, moral ateist podati dokaze, da teist nima prav.

Bom ponovil krenovo sjajno misel (dejstvo):
"Shrinkovi bedasti komentarji so čista izguba časa in energije ..."

Se strinjam, Shrink je tipičen primer psihopata (inteligentna oseba, a s sprevrženimi vrednotami).

Priporočam, nedeljski pravnik, da se raje zamisliš nad lastnim mentalnim zdravjem. Kot sem že dejal: nekdo, ki v sogovornikih na forumu vidi obdolžence (da njegovih pozivov k eliminaciji drugače mislečih in navdušenostjo nad srednjeveškimi kaznimi, ki bi jih izvajal nad tistimi, ki se z njim ne strinjajo, niti ne omenjam ), je očitno zelo hudo moten osebek primeren za psihiatrično obravnavo in terapijo z zdravili.

Take osebe so zelo nevarne za vsako skupnost.

Ah, ja, govori nedeljski pravnik, ki bi se na drugače misleče spravljal z eksorcizmom. Taki verski blazneži sodijo le v eno ustanovo: umobolnico.

Kar pa zadeva dokazno teorijo v pravu (v pravu RS):
načeloma se dokazuje le nekaj obstoječega;
toda načeloma mora tudi vsaka stranka dokazati svoje trditve (tudi svoje negativne trditve mora dokazati);
ker negativnih trditev ni mogoče direktno dokazati, je potreben posreden dokaz (iz dokazanih drugih dejstev se sklepa na obstoj ali neobstoj sporne okoliščine);
sodnik potem oceni vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in upošteva tudi izid celotnega postopka - in na osnovi tega odloči, ali neko relevantno dejstvo obstaja ali ne;
sodnik to stori na podlagi ti. "proste ocene dokazov".

Priporočam, da se izobraziš, nedeljski pravnik: preberi si Accettovo kolumno.

(Mimogrede, za šalo: v primeru Shrinka - bi mu sodnik, v kakršni koli zadevi, sploh ne pustil do besede.)

Seveda, versko blazen nedeljski pravnik meni, da je edini pravi sodnik nebeški diktator.

[Rock]

(Mimogrede, za šalo: v primeru Shrinka - bi mu sodnik, v kakršni koli zadevi, sploh ne pustil do besede.)

Seveda, nedeljski pravnik pod vplivom lastne verske blaznosti meni, da je edini pravi sodnik nebeški diktator.

Gotovo. In je usmiljen.