Roman napisal/-a:V naravi je nujno vse. Le kaj naj bi "nujnost" pomenila?
Roman, v viru katerega sem objavil je to obširneje razloženo, zato bi ob tej priliki omenil samo par stvari.
Avtor v poglavju "Svoboda ali nujnost", predlaga da si pogledamo, kakšna je vloga razuma znotraj vednosti. Pravi, da je osnovna matrica razuma utemeljena v relaciji vzroka in posledice.
Če je vzrok popolnoma nujen in utemeljen, potem pod temi pogoji neizbežno sledi posledica. Avtor s pomočjo Meillassouxa s takšno ugotovitvijo/trditvijo (Kant:
razumske kategorije ne morejo obstajati brez razloga) polemizira. Po Meillassouxu bi morali sprejti svet v katerem umanjka kakršna koli fizična nujnost skladna s stabilnostjo zakonov. Obstaja namreč možnost, da bi se "naravni" zakoni v vsakem trenutku lahko spremenili brez razloga, vendar avtor pri tem povdari sledeče:
Spremenljivost zakonov pa ne pomeni, da bi se zakoni preoblikovali v določenem trenutku ali da bi bil takšen proces neprestano aktiven in nadaljuej s, po meni, ključno ugotovitvijo:
pokazati torej ni moč, da bodo enake posledice vedno sledile iz enakih vzrokov. To je pa vprašanje s katerim se je ubadal tudi Hume,
kako lahko zagotovimo nujnost kavzalne povezanosti.
(vir:
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ ... -goran.pdf)
"Implikacije, ki jih s seboj nosi pojem kontigentnosti. Znotraj logike in filozofije je uporaba pojma večinoma omejena na status trditev, ki niso nujno pravilne ali napačne. V latinščini contigere pomeni dotik ali pripetljaj, torej nekaj, kar se zgodi, pri čemer ni reducibilno na vse prejšnje možnosti, ter konča celotno linijo predvidljivosti, ki je vladala pred tem." (Ibid.)
Škoda, pa ravno je postalo zanimivo. Zakaj bi bila narava kontingentna? Ni to samo še en za lase privlečen pojem?
Sem te že opozoril na to, da zna biti to zelo zanimivo.
Mene je tekst zelo pritegnil in ker ponuja nek nov pogled na določena vprašanja, s katerim sem se tudi sam prvič srečal, v tem trenutku ne bi rad preveč prehiteval s podajanjem svojih mnenj glede zgornjih vprašanj. Predlagam, da si vzameš čas in preberš tekst (vir).
In ja, narava je "puki slučaj".
Zamisliva si možnost, da celotno dogajanje v vesolju "prevrtimo" nazaj na začetek, tako kot video kaseto, v trenutek nastanka našega vesolja. Ni nobenega zagotovila ali razloga ali nujnosti, da bi se v vesolju dogajalo isto, kot se pač dogaja. Nobenga razloga ali nujnosti ni, da bi se v vesolju vzpostavili ravno takšni "naravni" zakoni, kakršni so se in katere opisujemo, saj bi se lahko drugačni. Isti vzrok ima lahko "nešteto" različnih posledic. Ali ne govori o temu ravno evolucija, za katero pa ob tej priliki predlagam, da jo obravnavamo v pomenu, kot ga je omenil
NoSee, torej ne zgolj v biološkem smislu?