agata napisal/-a:Smrad kot metafora za zaničevanje al pa ponižanje ect., zame nikakor ni dobrovoljna al pa resna kritika.
Nekateri so npr. mnenja, da so temnopolti smrdljivci( pred leti je neka novinarka to mnenje prostodušno izrazila, ko je poročala iz Južne Afrike), in takšna mnenja bom vedno obsojala-obstaja nekaj, čemur pravimo paradoks tolerance. Nasilje pa se ponavadi začne pri besedah. Take stvari so me učili na smrdljivih fakultetah.
Preobcutljivost zna bit resen problem. Izvira lahko iz napacnega sklepanja in principa - delanja slona iz muhe.
Pretiravas. Za interpretacijo mojega stalisca glede specificne univerze(miselne panoge) si sama odgovorna, lahko pa ti le recem, da se ne najdem v tvoji izpeljanki.
Sklepam, da ce je Motore takoj razumel, potem je stalisce jasno.
Morda pa si zelis stvar tako interpretirat, da bo tvoj 'ego' bolj zadovoljen. To lahko jaz sklepam iz tvojih sklepov.
...ce si lahko to dovolim.
Brez zamere, bom se enkrat povedal.
Osebno mi je studij druzboslovja povzrocil premnogo dvomov o resnosti discipline, druzboslovnega mindseta. Zato sem nehal, seveda.
Imam pa kar nekaj prijateljev druzboslovcev, se zelo dobro razumemo, le ne delimo enakega pogleda na vecino tem, a to dojemam kot zelo pozitivno stvar. Je priloznost, da nam razmisljanje drugega odpre drugacen pogled na zadevo. In nihce ne tarna, ko se kdo ne strinja, temvec poslusa in premelje. Potem se pogovor nadaljuje.
itd..
Se malo on-topic(bo napisano precej povrsno):
Ime teme(teorija vsega) mi sproza mnoga vprasanja, recimo - kdaj v doloceni disciplini pridemo do koncnega pojasnila, kdaj trcimo ob(zlijemo) spoznanje spoznavanega(kje je limita panoge).
Po tem, kar sem ze pisal, da je razclenitev objektivno/subjektivno vedno prisotna ob dovolj specificni konfiguraciji objektivnega obstoja(materialni svet, za rect), sam sklepam, da je vsako spoznanje zgolj aproksimirana replikacija spoznavanega, prenos v subjektivni proces. Ce ta replikacija doseze dovoljsnjo podobnost in operativnost(se sklopi z ostalimi miselnimi konfiguracijami) in tako spoznavnost stoji znotraj nekih resolucijskih kriterijev, ki veljajo za vsak referencni okvir(izposojen izraz) posebej.
Zato "navidez" obstaja razlika med QM in SR(GR), ker en referencni okvir ne podpira operativnosti drugega.
Prav tako obstaja razhajanje med psihoanalizo in nevrologijo, vsaka disciplina ima svoj spekter spoznavnosti. Ali med druzboslovjem in naravoslovjem, recimo.
Torej bi bila prava "Teorija Vsega" bolj podobna neki 'Knjigi modrosti' ali kakemu univerzalnemu algoritmu, ki bi porabil nekaj simbolov ali bitov?
Glede funkcionalnosti se tehtnica ze par desetletij nagiba na stran algoritma, a inercija partisocletne neoperativnosti raznih knjig in njih resnic zahteva staticnost, nesprejemljivost, vcasih za vsako ceno.
A ce lahko verjamemo evoluciji, je jasno, da dovoljsnja operativnost vedno premaga inercijo, jo premelje in rekonfigurira v bolj uporabno obliko.
Survival of the fittest.
Koncne teorije ni, je le nek nabor informacij, ki v dolocenih situacijah nekoga dokoncno zadovolji.