Malo za pokušino in kot boj proti ignoranci, aroganci in Vse-vednosti, za svobodo mišljenja:
"Tako, kot naši predniki
iz prve absolutne vednostne dobe, to hoče reči iz epohe religije (njej ustrezajoče proto-znanosti –
teologije), niso na ravni stvari in vidnosti, oprijemljivosti mogli imeti opravka z Bogom, tako tudi mi
ne zmoremo na točki elektrona ali še manjših delcev. Posledično, dobesedno smo pahnjeni v neko
novo vnebovzetje quasi vero/vanja (zato to več ni vera, pač pa znanost), ki pa se ga terja od nas in
sicer z argumentom materialnosti, vidnosti, oprijemljivosti in realnosti. Vednostna doba religije vsaj
tega (še) ni počela, saj vsakokratna religija vnaprej zakoliči svojega Boga (točko nedotakljivosti, Tabu
torej) na radikalno nasproten način: kot tisto nevidno, transcendentalno, ne-materialno, a tudi »Edino
pravo« (monizem) in »neovrgljivo«, seveda. Toda ta nova, znanstvena pozicija materialistične
absolutne – spet monistične (!) - znanosti (ki se razširja prek kemije in biologije tja do genetike,
današnje socio-biologije in naravnost v nedogled vsega znanstvenega čveka s prihologijami in
psihoanalizo vred) pa na identično monistični osnovi (v psihoanalizi je to »spolnost«). Le da tokrat vse
to »lahko« (kdo to dovoli oz. ne ustavi, zakaj, je to slučajno?) v imenu materialnosti (ne pa
duhovnosti, duševnosti, duše, duha…) terja od nas vsaj ravno tako (če ne hujšo) absolutno ubogljivost,
posledično radikalno nemišljenje. In mi temu pridno – čredno in naravnost kot ovce, ki jih peljejo na
zakol - sledimo, ne da bi si sploh upali vprašati, dvomiti.
Če že dvomimo pa nas – kako elegantno –
vsakokratni white collars, »vrhunski strokovnjaki« torej, bodisi ekskomunicirajo kar tako ali pa nam
očitajo to in ono. Češ, denimo, da smo mistiki, new-ageovci, religiozni fanatiki in kdo ve še kaj, kar
lahko pade v kreativno bučko tega ali onega sporočevalca nevidne resnice na tej ali oni Univerzitetni,
Akademski, zagotovo pa dobro plačani državni inštituciji iz javnih sredstev. Tukaj doma so – pa naj
gre za mikro (od elektrona proti še manjšemu) ali makro raven (teoremi vesolja in nastanka sveta v
astrofiziki in govoričenje o »neštetih svetovih«), vseeno – dobesedno locirana najhujša možna
pesnenja in čvekanja, kjer (podobno kot v današnji ekonomiji, ko so se stvari zafecljale s t.i. krizo)
začno tveziti v zdravniških kategorijah (okrevanje…) in nam rišejo »začetke sveta« naravnost v
9
kategorijah »velikega« (ali majhnega, vseeno) poka. Vse to seveda – in nezgrešljivo - v imenu
»materije«, »realnega«, »stvari«, celo »dejanskega«!
Toda, po tej isti plati gledano, če pazljivo berete in spremljate te dogodke, pa vam sredi tovrstne
materialističnega jezikanja zlahka (in kot samoumevnost!) naenkrat začno nalagati o »sivih«, »črnih«
(jutri verjetno o vijoličnih in zelenih ali kakih sedmih) »anti-materijah« (!) in celo »luknjah«… (od
tukaj tudi »prazna mesta« pri lacanovcih!). Da bi merica bila zvrhana pa nam »začetke sveta« (mi
pričakujemo seveda upravičeno časovne kategorije, ko nam nekdo začne čvekati o »začetkih«)
interpretirajo prostorsko! Katera koli – jih je več – »kratka« ali »dolga« »zgodovina časa« tako bo,
denimo, na dolgo ali na kratko predvsem tvezila o gibanju planetov in torej prostorsko skušala
interpretirati zadeve »začenjanja« (vesolja ali vsega, to pan), ki pa sploh niso bistveno drugačni od
tistih, ki se jih še dandanašnji lahko poučimo že pri starih Egipčanih ali pa Asircih!
Razlika je
kvečjemu v kompjuterski obdelavi in tehnikah, s katerimi razpolagajo današnji tehnologi absolutne
vednosti in absolutnega sprenevedanja obenem in na katere (te tehnologije!) mi pademo kot na
»dokaze o gotovosti« in »natančnosti«, celo (post-papeške) nezmotljivosti. Hočem reči, da ta
medsebojna zamenljivost – in to je vidno tudi slepcem in tudi nam tukajšnjim in zdajšnjim – na teh
območjih slabega pesnenja podkrepljenega z matematiko infinitezimalnosti med časom in prostorom,
naravnost kliče po resnejših premislekih novih generacij in ne po njihovem črednem, ovčjem ravnanju
po principih ubogljivosti in molčečnosti pred najnovejšimi Bogovi, tokrat materalističnega in
matematičnega čveka. Češ, da so točno to – vrhu vsega – tisti idoli in ideali, ki da bi jih kot »nevtralna
in objektivne iznajdbe« bilo treba »uporabiti« na vsa druga (družbena, politična še posebej) področja
našega vzvišenega Zahodnega vegetiranja.
(
http://www.likej.si/Files/Likej_Tretje_ ... 010[1].pdf)