Recimo, da po smrti obstaja življenje kot ga opisuje islam. V raju čakajo device in vsesplošni žur (vse predstavnice nežnejšega spola naj privzamejo, da jih v raju čakajo lepotci). Poleg raja Je zid Al araf, ki loči raj od pekla. Po njem lahko krajše povedano hodijo tisti, ki so mislili s svojo glavo proti volji ostalih (daljša razlaga - beri Alamut, Al araf ipd.).
Kje bi želeli biti? V nevednosti in rezkrbnosti raja, ali na zidu spoznanja, kjer bi videli kaj je to raj in pa tudi, kaj je to pekel?
Če si taka vprašanja prepogosto postavljaš, te lahko zapeljejo še v mistiko. Da pa je pot spoznanja kljub spremljajočem trpljenju več vredna od brezskrbnega uživanja v raju, pa je lepo pokazala že zgodba o Adamu in Evi.
cist odvisn od reazpolozenja!
hja...zdele mi je cist vseen, sam da bi mel mal miru, pa da bi se lohk mal spociu. Pol cez neki cajta bi bla kera devica ze dobrodosla, se kasnej bi ble vse dobrodosle, pol bi odkril zid, k bi me peklil (najbrz) dokler ne bi zvedu kaj je na oni strani...tk to
ajd zdej morm it
V tem primeru bi moral spoznavati. Ker pa si šel v raj, tega ne boš počel.
Sicer pa ne veš kaj te čaka za nobenini izmed 3 vrat..karkoli izbereš je lahko slabo.
Lahko pa da je največja čaga v peklu
mriz napisal/-a:Po moje ja. Zakaj bi hudič (nasprotnik boga) mučil druge nasprotnike boga (grešnike)? Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj, ali ne?
