Problemi je napisal:
Vojko, resnično te prosim, daj preberi si kaj o argumentih, ker zgoraj zopet sekaš hudo mimo ...
Kdo »seka hudo mimo«, se bo pokazalo v nadaljevanju.
......
Spraševati smemo znanstvenike, ki vedo in ne tiste, ki nekaj ugibajo na podlagi verjetnosti. Znanstveniki, oziroma vede, ki ugibajo: meteorologija, medicina, agronomija, ekonomija, sociologija temelječa na statistiki, pravo ... Vede, ki vedo: matematika, logika, kibernetika, fizika, mehanika, astronomija, kemija, filozofija, biologija ... (vir: Wikipedija)
Vljudno te prosim, da mi korektno citiraš, na
kateri strani WIKIJA si prebral, da so »znanstveniki, oziroma vede, ki ugibajo: meteorologija, medicina, agronomija, ekonomija, sociologija«!
Točno navedbo strani prosim, da lahko publika preveri!
Včasih je potrebno vprašati sebe, razmisliti na podlagi zdrave pameti in ne znanstvenega mnenja. Nekje sem zasledil, da je katastrofalnemu potresu predhodilo večje število šibkih potresnih sunkov. Sam bi svojo družino odpeljal na varno, seveda ne po prvem ali drugem, po dvajsetem šibkem sunku pa zagotovo ...
Zakaj »po dvajsetem«? So območja na Zemlji, kjer je seizmična aktivnost tako močna, da se tla neprestano tresejo, do katastrofalnih potresov pa prihaja zelo poredko.
Prijatelj je poslušal nasvet strokovnjakov, znanstvenikov, nobelovih nagrajencev ... izgubil je lepo vsoto denarja.
Ni vse kar se sveti "znanost"!
Kdo pa je trdil, da je gemblanje na borzi »znanost«? Borzno dogajanje je bolj podobno ruleti, kot pa ekonomiji in noben nobelovec – vsaj po mojem vedenju – ni trdil, da lahko izračuna dogajanje na borzi
ex ante. Torej konkretno: katerega »nobelovca« je poslušal tvoj prijatelj in pri tem »izgubil lepo vsoto denarja«?
Kolikor sam poznam metodo znanosti, bi takšno njihovo napovedovanje moralo ostati znotraj "laboratorija". Torej nikakršnih mnenj. O tistem o čemer ne moreš nič povedati, je potrebno molčati. Vir poznaš
.
Moram ugotoviti, da potem slabo poznaš znanstveno metodo.
Ni res – zdaj sem se prisiljen ponavljati, ker kar spregledaš moje omejitve –
da znanstveniki o potresih ali vremenu nimajo »nikakršnih mnenj«. O seizmologiji in o vremenu
imajo zelo kvalificirana mnenja. Ponoviva: potrese znajo napovedovati
z določeno stopnjo verjetnosti, ki je precej večja od 50% (torej, kot če bi jih napovedovali z metanjem kovancev), vreme znajo napovedovati za en dan vnaprej s skoraj 100% zanesljivostjo za dva dni pade zanesljivost za nekaj %, zaradi narave vremenskih dogajanj (nelinearnost, učinek metuljevega krila) pa so dolgoročne napovedi nezanesljive. Toda – in to je poanta! –
z vsakim dnem so napovedi boljše! Prišel bo dan, ko bomo tudi potrese znali napovedovati z zanesljivostjo, kot danes napovedujem vreme za naslednji dan.
Kar se pa Wittgesteinovega citata iz TRACTATUS LOGICO PHILOSOPHICUS tiče, pa te moram poučiti, da je mislil predvsem na filozofijo in ne na naravne vede.
Znanstveniki lahko napovedujejo verjetnost dogodkov, ki so ali prekompleksni in nelinearni (recimo vreme) ali pa premalo poznamo vse neznanke v enačbi, ki vplivajo na končni rezultat (recimo potresi), samo z določeno verjetnostjo, ne pa z gotovostjo.(Vojko)
Ravno zato bi, po moji presoji, moral biti odgovor znanstvenikov, katerega bi slišal uradnik De Bernardinis, naslednji: "Nismo pravi naslov! Go to Danny!"
Ne razumeš bistva – glej spredaj!
Na »absolutne, nespremenljive resnice«, na »dokončno védenje ali spoznanje« imajo seveda monopol religije, ki kar v »svetih knjigah« ponujajo in vsiljivo razglašajo svoje absolutne resnice; jasno pa je, da le-te niso vredne niti toliko kot papir, na katerem so napisane. (Vojko)
Naj te opomnim, de ne govorimo o religijah.
Ni me treba »opominjati«, to vem; svojo trditev sem hotel le ilustrirati z
argumentom a contrario.