Kriza znanosti
Re: Kriza znanosti
Roman-kaj pa sta metoda in razum, če ne produkt naše zavesti? Resnična pa je tvoja zadnja ugotovitev, da gre vedno za interakcijo.
Zavest je implicirana s tem, da je enačba sploh zapisana.
Abstraktna moč dojemanja ni tista, ki ločuje med realnostjo in iluzijo. Kaj je realnost, nas naučijo. Preberi Luckman, Berger: Družbena konstrukcija realnosti" , pa še kakšno antropološko delo bi se našlo.
Zavest je implicirana s tem, da je enačba sploh zapisana.
Abstraktna moč dojemanja ni tista, ki ločuje med realnostjo in iluzijo. Kaj je realnost, nas naučijo. Preberi Luckman, Berger: Družbena konstrukcija realnosti" , pa še kakšno antropološko delo bi se našlo.
Re: Kriza znanosti
S tem se povsem strinjam.agata napisal/-a:Abstraktna moč dojemanja ni tista, ki ločuje med realnostjo in iluzijo. Kaj je realnost, nas naučijo. Preberi Luckman, Berger: Družbena konstrukcija realnosti" , pa še kakšno antropološko delo bi se našlo.
Re: Kriza znanosti
Jaa... Agata tako naj bi bilo, oziroma tako si želijo...agata napisal/-a:Abstraktna moč dojemanja ni tista, ki ločuje med realnostjo in iluzijo. Kaj je realnost, nas naučijo.
Zmoli pet očenašev in oproščeno ti bo...
Kaj je realnost se nas trudijo naučiti, vendar se tega naučimo sami!
Abstraktna moč dojemanja pa je tista, ki nam da vedeti, če se stvari ne ujemajo. Seveda ne če so te naučili, da si ponižen, poslušen in da na sploh verjameš, potem ne rabiš razmišljati, ker si ovca.
Realnost ni mogoče naučiti lahko jo sicer učiš, vendar, če človek še ni dozorel ali pa ni sposoben dozoreti je to bresmiselno.
Lep primer je, da bo vsak izmed nas umrl, koliko ljudi je s tem sprijaznjenih in v katerem obdobju svojega življenja?
Ko gledaš televizijo točno veš kdaj gledaš dnevnik kdaj pa srhljivko in ne mi reči, da so te to naučili!
Vsak človek ima sposobnost ločevanja med realnostjo in iluzijo, le da nekateri to raje prepuščajo drugim!
Si tudi ti takšna Agata?
Lep dan mrtvih...
Re: Kriza znanosti
GJ, očenaši nimajo s tem prav nič.GJ napisal/-a:Jaa... Agata tako naj bi bilo, oziroma tako si želijo...agata napisal/-a:Abstraktna moč dojemanja ni tista, ki ločuje med realnostjo in iluzijo. Kaj je realnost, nas naučijo.
Zmoli pet očenašev in oproščeno ti bo...
Sami se naučimo bolj kot ne zgolj tistega, kar se nas trudijo naučiti.Kaj je realnost se nas trudijo naučiti, vendar se tega naučimo sami!
Abstraktna moč dojemanja pa je tista, ki nam da vedeti, če se stvari ne ujemajo.
Ne vem, če je to pravilen zaključek. Recimo vpeljava bogov v koncepte je plod abtsraktne moči dojemanja. Pa dobro veva, da je zgrešena.
To bi lahko rekli tudi za Feynmanovo zapoved: "Shut up and calculate!"Seveda ne če so te naučili, da si ponižen, poslušen in da na sploh verjameš, potem ne rabiš razmišljati, ker si ovca.
GJ, te je malo zaneslo? Menda ne trdiš, da si, tako nekaj dni po rojstvu, že ločil med dnevnikom in grozljivko? Sam sem nemalokrat v dilemi, ko gledam dnevnik, da ne gledam pravzaprav grozljivko.Ko gledaš televizijo točno veš kdaj gledaš dnevnik kdaj pa srhljivko in ne mi reči, da so te to naučili!
Sposobnost že ima, nima pa znanja za kaj takega. Niso ga naučili.Vsak človek ima sposobnost ločevanja med realnostjo in iluzijo, le da nekateri to raje prepuščajo drugim!
Re: Kriza znanosti
Ja in ne...problemi napisal/-a:GJ, očenaši nimajo s tem prav nič.GJ napisal/-a:Jaa... Agata tako naj bi bilo, oziroma tako si želijo...agata napisal/-a:Abstraktna moč dojemanja ni tista, ki ločuje med realnostjo in iluzijo. Kaj je realnost, nas naučijo.
Zmoli pet očenašev in oproščeno ti bo...
Eno je poslušati in ubogati, drugo pa je delati po lastni presoji...
Vsaka vera zagovarja prvi način!
Če imao kaj od tega!problemi napisal/-a:Sami se naučimo bolj kot ne zgolj tistega, kar se nas trudijo naučiti.Kaj je realnost se nas trudijo naučiti, vendar se tega naučimo sami!
Verjetno misliš na to da so te uspeli naučiti, da se ne lula in kaka kjerkoli.
No jaz vsekakor nisem govoril o tem!
problemi napisal/-a:Abstraktna moč dojemanja pa je tista, ki nam da vedeti, če se stvari ne ujemajo.
Ne vem, če je to pravilen zaključek. Recimo vpeljava bogov v koncepte je plod abtsraktne moči dojemanja. Pa dobro veva, da je zgrešena.
Ne temu se reče racionalizacija dojemanja...
Ne ni me zaneslo, in nikjer nisem rekel, da ne potrebuješ predznanja za razmišljanje, pa še priznal si, da uporabljaš abstraktno moč razmišljanja, če si v dilemi.problemi napisal/-a:GJ, te je malo zaneslo? Menda ne trdiš, da si, tako nekaj dni po rojstvu, že ločil med dnevnikom in grozljivko? Sam sem nemalokrat v dilemi, ko gledam dnevnik, da ne gledam pravzaprav grozljivko.Ko gledaš televizijo točno veš kdaj gledaš dnevnik kdaj pa srhljivko in ne mi reči, da so te to naučili!
Človek ima sposobnost, da se kaj nauči sam, je pa hitreje če te naučijo drugi.problemi napisal/-a:Sposobnost že ima, nima pa znanja za kaj takega. Niso ga naučili.Vsak človek ima sposobnost ločevanja med realnostjo in iluzijo, le da nekateri to raje prepuščajo drugim!
Lep dan...
Re: Kriza znanosti
In potem ti bom dal prav?agata napisal/-a:Preberi Luckman, Berger: Družbena konstrukcija realnosti"
Re: Kriza znanosti
Ne Roman., potem boš bogatejši.
Re: Kriza znanosti
Kaj pomeni racionalizacija dojemanja?GJ napisal/-a:Ne temu se reče racionalizacija dojemanja...
Pravim zgolj, da sama sposobnost abstraktnega mišljenja ne garantira pravilno ločevanje med resničnostjo (resnico) in iluzijo. Konec koncev sta obe plod abstraktnega mišljanja, tako resnica kot iluzija. Potrebujemo še nekaj kar nam zagotavlja gotovost. Mislim da je Roman nekaj omenil par postov nazaj.Ne ni me zaneslo, in nikjer nisem rekel, da ne potrebuješ predznanja za razmišljanje, pa še priznal si, da uporabljaš abstraktno moč razmišljanja, če si v dilemi.
Saj pravim, sposobnost ima (možgani), vendar je brez drugih nebogljen. Kljub tej sposobnosti brez drugih ne zdrži niti teden (pa tu ne mislim zgolj na novorojenčke). Ko obravnavaš človeka, ga je potrebno obravnvati od njegovega prvega diha naprej in ne potem ko že konča fakulteto.Človek ima sposobnost, da se kaj nauči sam, je pa hitreje če te naučijo drugi.
Tudi tebi dobri mož GJ.Lep dan...
Re: Kriza znanosti
Bogatejši za zmoto?agata napisal/-a:potem boš bogatejši.
Re: Kriza znanosti
Človeški um/razum je kompleksna stvar in del njega je dojemanje. Dojemanje potrebuje dovolj široko bazo podatkov v naši zavesti kot tudi podzavesti, da lahko uspešno reši nek problem.problemi napisal/-a:Kaj pomeni racionalizacija dojemanja?GJ napisal/-a:Ne temu se reče racionalizacija dojemanja...
Religija/verovanje oziroma vpeljava nadnaravnih dejavnikov pri reševanju problema je lahko le eden izmed načinov racionalizacije razmišljanja. Nekako v stilu: je že bog hotel tako...
Racionalizacija dojemanja je hkrati lahko močno povezana z lastnostjo "lenoba" in seveda vzgojo.
Seveda so lahko zaključki kadarkoli iz kakršnega koli razloga napačni, vendar se moraš tega zavedati in biti na to pripravljen! Baza podatkov in izkušenj posameznika je tista, ki daje možnosti abstraktnemu razmišljanju in povezovanju.problemi napisal/-a:Pravim zgolj, da sama sposobnost abstraktnega mišljenja ne garantira pravilno ločevanje med resničnostjo (resnico) in iluzijo. Konec koncev sta obe plod abstraktnega mišljanja, tako resnica kot iluzija. Potrebujemo še nekaj kar nam zagotavlja gotovost. Mislim da je Roman nekaj omenil par postov nazaj.Ne ni me zaneslo, in nikjer nisem rekel, da ne potrebuješ predznanja za razmišljanje, pa še priznal si, da uporabljaš abstraktno moč razmišljanja, če si v dilemi.
Ne vem kaj misliš s tem "ko obravnavaš"...problemi napisal/-a: Ko obravnavaš človeka, ga je potrebno obravnavati od njegovega prvega diha naprej in ne potem ko že konča fakulteto.
Vsako objektivno obravnavanje drugih je lahko zelo nehvaležna stvar...
Če je človek "borec" potem živi za trenutek sedanjosti...
Lep večer...
Re: Kriza znanosti
Imaš srečo, da ljubim izzivalne potencialno zanimive novote.problemi napisal/-a:Bolj me zanima ali se boš strinjal s trditvijo, ki sledi iz tistega kar sem napisal? Namreč sledi: (Vsaka) dogma je (z)mota*.Rock napisal/-a:Da, ampak to velja le na povsem strogo teoretični ravni.
Za prakso zadostujejo približki. (Na primer iz sveta matematike: za astronomske potrebe zadostuje pi na četrto decimalko.)
*mota; v igri s kartami, imenovani briškula, pomeni "dovoljeno varanje". Tudi takšno branje ni v (veliki) zmoti.
Da, lahko se strinjam. - Toda stavek lahko hitro postane nelogičen (rekla so dobre fraze, toda samo tista, ki zamorejo uživati enoličen pomen).
Re: Kriza znanosti
Kaj pa takole:NIKKI napisal/-a:Rock napisal/-a:V astronomiji smo že malo dalj prišli. Ločna sekunda / "/je 2*10^-5 je bila nedosegliva v času brez teleskopa, sedaj redno merimo /mas/ (mili arc second), kar je mili ločna sekunda, so pa že tudi meritve reda velikosti /mumas/ (micro arc second) ali mikro ločna sekunda.problemi napisal/-a:... Za prakso zadostujejo približki. (Na primer iz sveta matematike: za astronomske potrebe quote]
Na koncu se ti mora krog zaključiti tako precizno, pri tem moraš nujno upoštevati splošno relativistične pojave. Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Hipparcos in http://en.wikipedia.org/wiki/Gaia_mission
Že sedaj lahko merijo lastno gibanje npr. M31, glej http://arxiv.org/abs/1205.6863
za varna človeška vesoljska potovanja zadostuje pi na četrto decimalko?
Re: Kriza znanosti
Vidva da dobro vesta, da Boga ni - na dan z dokazi!GJ napisal/-a:Ne vem, če je to pravilen zaključek. Recimo vpeljava bogov v koncepte je plod abtsraktne moči dojemanja. Pa dobro veva, da je zgrešena.
Re: Kriza znanosti
RKC ne spada sem.GJ napisal/-a:Ja in ne...problemi napisal/-a:GJ, očenaši nimajo s tem prav nič.
Eno je poslušati in ubogati, drugo pa je delati po lastni presoji...
Vsaka vera zagovarja prvi način!
Rimo-katoliška doktrina:
če človeška postava (zakonodaja) nasprotuje božjemu zakonu, je katolik sme in mora zavrniti.
Re: Kriza znanosti
Še boljša oznaka: iracionalno dojemanje stvarnosti.problemi napisal/-a:Ne temu se reče racionalizacija dojemanja...GJ napisal/-a:Ne vem, če je to pravilen zaključek. Recimo vpeljava bogov v koncepte je plod abtsraktne moči dojemanja. Pa dobro veva, da je zgrešena.problemi napisal/-a:Abstraktna moč dojemanja pa je tista, ki nam da vedeti, če se stvari ne ujemajo.