vojko napisal/-a:Čeprav je tvoje razmišljanje legitimno, menim, da boluje za logično napako, ki ji rečemo »regressus ad infinitum«. Ta napaka v logičnem sklepanju nastane, ko resničnost predpostavke P1 (sedanje vesolje) potrebuje podporo predpostavke P2 (»vesolje znotraj nečesa večjega in starejšega«) in resničnost predpostavke P2 potrebuje podporo predpostavke P3 (še starejše vesolje), itd., ad infinitum.
Vojko, bojim se, da nisi najbolje razumel mojega razmišljanja, namreč moj razmišljanje ne predpostavlja P1...P2...P3. Nobenih še straješih vesolij. Govorim izključno in le o tem, da je naše Vesolje nastalo znotraj
materije (energije). Tisto o starosti je pač logičen zaključek, ker je pred nastankom Vesolja materija (energija) vendarle eksisitirala. Toreg ne gre za vesolje ...še starejše vesolje ... še starejše vesolje ....
Moram pritegniti argumentom Romana v oni drugi vajini debati o nastanku vesolja ex nihilo. Ne samo, da ni tvoja razlaga nič bolj plavzibilna od romanove, steady state in ciklični modeli vesolja imajo resne težave tudi z drugim zakonom termodinamike.
Seveda imaš vso pravico pritegniti Romanovim argumentom glede nastanka "ex nihilo". Bom mogoče malce nesramen, o katerih argumentih govoriš, o kvantnih fluktuacijah mogoče? Tudi en govorim o steady state in cikličnih modelih vesolja, temveč, no saj sem ti že pocedal o čemu govorim. Mogoče v črticah:
materija (energija) in
dinamika ... (nekje znotraj tega)
prapok (nastanek strukture, katero imenujemo Vesolje, ki se širi* znotraj materije) ...
dinamika (nič pretresljivega) ...
*lahko bi tudi rekel, da odriva ostalo materijo, ampak o tem sem že pisal, tako da ...
Na tvoje vprašanje: »No mogoče še eno vprašanje, ali obstaja možnost, da tudi izgine, vsa kar jo je, tako hipoma, kot se je tudi pojavila, izgine zopet tja kjer je bila preden je ni bilo?«, odgovarjam : DA. Gotovo poznaš hipoteze o lažnem vakuumu (false vacum). Če se bo kroglica faznega prehoda skotalila še nižje, na nižje energetsko stanje (kvantno tuneliranje), bo vesolje hipoma »izginilo zopet tja kjer je bilo preden ga ni bilo« - se pravi v NIČ.
To mi je pa zelo všeč. Vesolje kot
hologram. Deluje, deluje, kratek stik, boom (hipoma), tema in tišina. Tudi naju ni, da bi bila lahko videti
(Problem je
hip, ampak predlgam, da ga zanemarimo
)
Resnično dobra ideja.
Ampak, ali gre hologram resnično v
nič. Ne, seveda ne. Kaj bi rekla Gerard 't Hooft ali pa Leonard Susskind, upam si reči, če bi bilo tako bi bila onadva
.
P.S.
Prosil sem te, da mi poveš kaj več o
nastanku iz nič-a. Rekel si, da kaj veliko ni moč reči o
nič-u, pa bi te vendarle vprašal, če nisi prišel mogoče do novih spoznanj.