. pravzaprav...
upam, da imate kakšne odgovore poleg tistih: to je lastnost delca, da...
kaj je električni naboj?
Lahko ti dam srednješolsko razlago elektrona, saj se tudi na faksu ni nič spremenila.
Torej:
Za opozorilo govorim o Bohrovem modelu!
Vse skupaj se začne pri atomu, ki je sestavljjen iz jedra, ki je v sredini in elektronov, ki pa krožijo po sklenjenih tirih. Tiri so točno na predpisanih lupinah (tirih) in na vsaki lupini je lahko samo točno določeno št. elektronov. Vsaka naslednja lupina je približno za pol bližja od prejšnje - od tu imamo različne energije elektronov. Elektron predstavlja negativno nabiti del atoma, jedro pa vsebuje nevtrone (brez naboja) in protone (pozitivni naboj). Sama masa elektrona je zelooo majhna 0,00055u (u=1,66*10na-27kg), ima pa zato veliko kinetične energije (več MeV). Tudi velikost elektrona je nična. Če si atom predstavljaš kot 2x10m veliko sobo, v njeni sredini atomsko jedro v velikosti bucikine glave, so vsi elektroni (njihovi tiri) zbrani čisto pri robu sobe. Vmes pa ni nič drugega kot prazen prostor.
To znanje uspešno uporabljajo kemiki, v resnici pa ni vse tako enostavno.
Že v srednji šoli so nam povedali, da se znanstveniki ne morejo odločiti, ali je elektron delec, ali pa valovanje. Zgleda pa, da lahko nanj gledamo kot da je oboje naenkrat, no odvisno od primera, do primera. Recimo; elektron pospešimo s pomočjo el. polja do velike hitrosti ,ga zabijemo v plast fosforja na ekranu in dobimo sliko na TV-ju. V tem primeru se elektron obnaša kot delec. Primer za obnašanje elektrona kot valovanje pa sem pozabil sorry .
No drugače pa so elektroni, v odvisnosti od vzbujanja krivi za to, da ločimo barve predmetom, oz. da jih sploh opazimo, delno so krivi tudi za to da imamo dan. Možno - nisem prepričan, da se elektron obnaša kot valovanje, ko odda svetlobo po vzbujanju?
Je pa tu še kup stvari o katerih jaz nimam pojma.
Drugače pa je najzanimivejše pri vsem tem to, da sem našel svoj zvezek za fiziko iz 4. letnika SŠ.
Torej:
Za opozorilo govorim o Bohrovem modelu!
Vse skupaj se začne pri atomu, ki je sestavljjen iz jedra, ki je v sredini in elektronov, ki pa krožijo po sklenjenih tirih. Tiri so točno na predpisanih lupinah (tirih) in na vsaki lupini je lahko samo točno določeno št. elektronov. Vsaka naslednja lupina je približno za pol bližja od prejšnje - od tu imamo različne energije elektronov. Elektron predstavlja negativno nabiti del atoma, jedro pa vsebuje nevtrone (brez naboja) in protone (pozitivni naboj). Sama masa elektrona je zelooo majhna 0,00055u (u=1,66*10na-27kg), ima pa zato veliko kinetične energije (več MeV). Tudi velikost elektrona je nična. Če si atom predstavljaš kot 2x10m veliko sobo, v njeni sredini atomsko jedro v velikosti bucikine glave, so vsi elektroni (njihovi tiri) zbrani čisto pri robu sobe. Vmes pa ni nič drugega kot prazen prostor.
To znanje uspešno uporabljajo kemiki, v resnici pa ni vse tako enostavno.
Že v srednji šoli so nam povedali, da se znanstveniki ne morejo odločiti, ali je elektron delec, ali pa valovanje. Zgleda pa, da lahko nanj gledamo kot da je oboje naenkrat, no odvisno od primera, do primera. Recimo; elektron pospešimo s pomočjo el. polja do velike hitrosti ,ga zabijemo v plast fosforja na ekranu in dobimo sliko na TV-ju. V tem primeru se elektron obnaša kot delec. Primer za obnašanje elektrona kot valovanje pa sem pozabil sorry .
No drugače pa so elektroni, v odvisnosti od vzbujanja krivi za to, da ločimo barve predmetom, oz. da jih sploh opazimo, delno so krivi tudi za to da imamo dan. Možno - nisem prepričan, da se elektron obnaša kot valovanje, ko odda svetlobo po vzbujanju?
Je pa tu še kup stvari o katerih jaz nimam pojma.
Drugače pa je najzanimivejše pri vsem tem to, da sem našel svoj zvezek za fiziko iz 4. letnika SŠ.