Res ne? Omenjaš definicije, torej resnično misliš, da ni prav nič filozofije zadaj?Zajc napisal/-a:Vse je stvar definicij. Nobene filozofije ni zadaj.
Od kje vam takšne ideje. Vas s tem na FMF-ju "utrjujejo"?Čigava hčerka je kdo, bi se sicer lahko razpravljalo, ampak hotel sem reči, da so v matematiki vsakršne filozofske razprave odveč.
Kaj pa je potemtakem to:http://sl.wikipedia.org/wiki/Matemati%C4%8Dni_dokaz?
Konec konec tudi sam filozofiraš, in to mišljeno v najbolj pozitivnem smislu, namreč kako to (na hitro najdeno) tvojo refleksijo drugače opredeliti:
Marsikaj si zgoraj povedal.Cantor pa res nima nič s tem.
Neskončnost (\(\infty\)) jaz dojemam precej podobno kot števila 4 ali 5 ali 543. V bistvu si lahko predstavljaš neskončnost kot eno od teh števil. In potem se lahko definira še operacije 543+5=543, 2\cdot 543=543 itd. In s temi operacijami se 543 čisto lepo obnaša.
Edino kar je, da je oznaka 543 že zasedena - uporablja se jo že za realno število, in zato je namesto tega treba uporabiti kako drugo oznako, npr. * ali \(\infty\). A s spremembo oznake ne postane to število nič drugačno, spremeni se le oznaka.
No mogoče še to glede predmeta Filozofija znanosti:
Kako je Kepler prišel do svojih zakonov oziroma Keplerjev razmislek o gibanju planetov okrog Sonca je "prava" filozofija, da bolj prava ne bi mogla biti.Predmet je v bistvu kar zanimiv, v glavnem gre za pregled razvoja znanosti skozi zgodovino. Kako je Kepler prišel do svojih zakonov itd. "Prave" filozofije v bistvu ni kaj dosti (kar je v bistvu pričakovano, glede na to, da je šlo za kratek enosemesterski predmet).
Zajc, ni filozofiranje izključno nabijanje o biti, bitnosti, bivajočem itn. Mogoče bi te presenetilo, ko bi videl kako globoke (filozofske) refleksije so bili sposobni fiziki, recimo Einstein, Bohr, Heisenberg, Feynman, Hawking, 't Hooft. Pa so govorili zgolj o fiziki ...