roberto11 napisal/-a:Se strinjam. Čeprav je takšne izkušnje skoraj nemogoče preprečiti, še posebej, ker družba ravno ne slavi po poštenosti. Še vedno se ti lahko zgodi, da boš v upanju na poštenost, ostal brez plače.
Če ostaneš brez plače nikakor/praviloma ne pomeni, da si naiven, temveč, da si žrtev kraje. Če ti kapitalist ne plača tvoje delo, je to kraja. V tem primeru je kapitalist "navaden" lopov*. Zgolj tega tako ne poimenujemo. Za to lepo poskrbi ideologija kapitalizma.
*no, saj je to že po definiciji
Kako pa to, da vedno najdejo dober razlog za opravičevanje svoje (slepe) vere, če se ne poglabljajo v sam nauk ?
Saj ne opravičujejo nauka, saj ne razpravljajo o pravilnosti in nepravilnosti zapisanega, temveč opravičujejo svoje stanje. "Ovca" pač noče priznati, da je "ovca". Pa ta "ovca" nikakor ne leti izključno na vernike. Da ne bo pomote, nimam nič proti vernim, tu zgolj ugotavljam glede, po meni, naivnega odnosa mnogih vernikov različnih religij.
Vedno so neka odstopanja. Kdo pa pozna absolutno resnico ?
Lahko je napačno iz tvoje perspektive, za drugega pa ima lahko nek logičen razlog.
Tu po moje storiš logično napako, saj najprej predpostaviš nekaj, česar tako ni, absolutne resnice namreč, potem pa sprašuješ ali jo kdo pozna. Ne moreš poznati tistega kar ne obstaja. Ni nobene potrebe po vpeljevanju absolutnosti v to debato.
Ali lahko posilstvo obravnavamo iz različnih perspektiv. OK, sicer lahko, Ampak ali je takšno ravnanje pravilno (etično)? Ali naj se recimo pri vprašanju holokavsta ali pa početja Pol Pota, sprašujemo, kakšen je pa pogled krvnikov na ta zločin? Ali naj jih razumemo, saj so imeli glede odnosa do soljudi zgolj drugačno perspektivo.
V tem pa ni logike. Sama zakasnitev še ne pomeni odsotnost samega vpliva.
Ja kakšen vpliv pa ima, če pa sta dogodka povsem ločena (med njima ni nobene interakcije), kljub temu, da sta se zgodila istočasno? Evo, srknil sme malo kave, kakšen vpliv ima to na delovanje tvojega računalnika? Pazi, rekel si vse povezano z vsem.
Ti si prav tako zdaj moj odgovor prejel z zakasnitvijo, pa menda ne bo to brez vpliva.
Ja, ampak je le ta prišel za časa mojega bivanja. tam sem napisal, no upam da sem, da se prvi dogodek konča še preden pride informacija o/od druga do njega. Če bi, ppp bog ne daj, jaz prej umrl, preden je tvoj odgovor prišel k meni, to ne bi imelo več nobenega vpliva na mene oziroma tisto, kar je ostalo od mene. Razumeš?
In tej interakciji sam pravim soodvisnost. S čim vse pa smo v soodvisnosti pa je težko povedati. Včasih so mislili, da luna in ostali planeti, nimajo na nas nobenega vpliva, potem pa so iznašli astrologijo.
Ampak v interakciji nisi s celotnim vesoljem, za božjo voljo. Ko si že pri astronomiji skoči še do Andromede, ali pa še dlje, pa se vprašaj, kakšen vpliv ima nek dogodek, ki se je zgodil tam, na moje življenje.
Glede svobodne volje...Praviš, da je odziv na okolje prav tako odvisen od naše biti in tega kdo smo. Kar pomeni, da ta odziv določa našo svobodno voljo. Saj se ti drugače odzoveš v enaki situaciji, kot pa jaz.
Roberto11, če te nekaj določa, potem ne moreš govoriti o svobodi. Te je namreč to določilo. Pri našem odzivu na okolje pa ne smeš pozabiti tudi lastnega stanja okolja in interakcij le tega z njegovo okolico. Torej, še enkrat, vse to oziroma produkt vsega tega te determinira.
Subjekt ni določen le s samo osebnostjo, ki se formira skozi čas. Že samo telo, veliko odloči o tem kakšne osebnosti bomo in kakšen bo naš karakter.
Pa saj subjekt je produkt telesa (delovanja možganov (lastno stanje)) in okolice, ki ga močno definira s skupkom informacij in praks. Ti, mogoče ne zavedajoč se, v zgodbo vpelješ dualizem, ločenost subjekta in telesa.
Mogoče bom bolj jasen: zamisli si kup atomov, ki sestavlja neko strukturo (entiteto) in ta materialna struktura med drugim tudi misli.
Ja, je povzročena in povzročena iz mene in moje osebnosti. In že sam moj obstoj je svobodna volja. Moje telo se lahko odziva drugače, kot tvoje. In jaz sem moje telo in prepričanja.....
Robero11, z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak tvoj obstoj nima nobene zveze s svobodno voljo.
"
Humove vilice, naša dejanja so bodisi določena in torej zanje nismo odgovorni, bodisi so posledica naključnih dogodkov in torej zanje nismo odgovorni." (
Oxfordov leksikon filozofije v M. Ridley,
Genom)
To je nekajkrat že omenil tudi
Roman.
Ob neki drugi temi, o spekulativne realizmu, sem omenil, da nimamo svobodne volje, ampak da nas to ne preči, da bi delovali, kot da jo imamo. Mogoče še ta citat:
Determinizmu ne moremo ubežati, lahko pa razlikujemo med dobrimi determinizmi in slabimi - svobodnimi in nesvobodnimi. Denimo, da sedim v laboratoriju Shina Shimoja na kalifornijskem tehnološkem inštitutu in da mi v tem trenutku z elektrodo dreza v možgane kje čisto blizu centra za nadzor hotenih gibov. Morda je povzročil, da se premaknem na način, ki se meni zdi hoten. Ko bi me vprašal, zakaj sem premaknil roko, bi skoraj zagotovo prepričano dejal, da sem se pač tako odločil. Profesor Shimojo bi seveda vedel, da to ni res /.../ Moje iluzije svobode ni spodbijalo dejstvo, da je bil gib determiniran, pač pa dejstvo, da ga je determiniral nekdo od zunaj. /.../ Svoboda leži v izražanju lastnega determinizma, ne determinizma nekoga drugega. Ni pomemben determinizem, pač pa njegovo lastništvo. Če imamo raje svobodo, potem je bolje, da nas determinirajo sile, ki izhajajo iz nas samih, ne pa iz drugih" (M. Ridley,
Genom)
Torej, avtor loči me dobrim (svobodnim) in slabim (nesvobodnim) determinizmom. In tisto, kar tebe verjetno bega je, da sile, ki izhajajo iz nas samih in nas determinirajo, razumeš kot svobodne odločitve, ker na le te recimo ni vplivala nobena tebi znana "zunanja sila". Ampak, to je iluzija o tem, da imaš svobodno voljo.
Mene avtor sicer ne prepriča s to delitvijo na dobri in slabi determinizem, želel sem zgolj nakazati kaj tebe verjetno bega pri vprašanju svobodne volje.
Se strinjam. A jaz nisem ločen od svojega telesa, kot sam praviš. Jaz sem prav tako moji možgani. Torej je to moja svobodna volja, saj so to moji možgani.
Pa saj nisi izoliran. Poleg tega, pa pozabljaš na lastno stanje možganov. Recimo, da se v le teh pojavi tumor ali kašna druga okvara možganov - verjetno je tudi tumor del tebe oziroma
ti, tako kot možgani in ostali deli telesa - ki, ne da bi ti vedel, zelo determinira tvoje odločitve. Ti boš verjetno rekel, ja zopet sem to jaz, ampak sledeč takšni logiki kaj kmalu pridemo do tega, da imajo tudi rastline svobodno voljo.
Logika je način kako si človek razlaga delovanje vesolja. In zato je sigurno nekaj logičnega v samih naravnih zakonih.Človek potem le sebi dokazuje, če je pravilno dojel naravne zakone. In za to spet uporabi logiko ali matematične enačbe, ki temeljijo na logiki.
Zakoni narave niso podrejeni logiki.
Ja. A ne težimo k ugodju ?
Ni to neka osnovna potreba ?
Mislim, da ne. Mislim, da se je Freud glede tega motil. Osnovna potreba je preživetje (ohranjanje/repliciranje) in ne ugodje.
Na podlagi opazovanja.
Na podlagi opazovanja ugotavljamo kakšne vse potrebe zadovoljujejo živali? Že slutim antropocentrizem. Lahko kakšen link v zvezi s tem opazovanjem?
Človek je s svojimi stvaritvami razširil možnosti in načine za zadovoljevanja svojih potreb. Ima možnost, da v krajšem času zadovolji več svojih potreb.
Kaj želiš reči?
Spolni nagon prav tako. A človek ni zadovoljen le s seksom, ampak si želi še čustvene bližine, ki je prav tako prirojena potreba.
Čustvena bližina je že del spolnega nagona ali seksa, če hočeš, oziroma je že vključena vanj.
Če si človek ne želi živeti, potem to ne pomeni, da je mrtev.
Kdo pa je rekel, da je mrtev?
Z odporom do življenja le hoče zanikati svoj obstoj, ker ne čuti ljubezni.
Lahko to utemeljiš?
Torej, ne zadovoljuje svoje osnovne potrebe. Človek, ki občuti ljubezen, ne razmišlja o samomoru in smrti, ampak čuti, da je našel smisel svojega življenja.
Oprosti, ampak to je po moje povsem napačno. Nemalokrat človek, ki občuti ljubezen, stori samomor. Kakšen smisel svojega življenja neki?
Mislim, da vse izhaja iz nagonov. Razne želje pa so le različne manifestacije in načini zadovoljevanja naših potreb.
Jaz pa mislim, da iz materije.
Pa povej že, kdo ali kaj generira naše potrebe.
Ker nisi edini, ki imaš doma majhnega otroka, ti povem iz lastnih izkušenj, da so otroci precej naivni in zaupljivi. Skoraj vsak otrok verjame v Božička.
Seveda, ko vstopijo v
simbolno. Novorojenčku lahko ure in ure blebečem o Božičku, pa bom v odgovor dobil le jok, "naivni in zaupljivi" bi bil namreč lačen.
Otrokovi možgani so kot goba, ki nekritično sprejmejo informacije. Kar pa je prirojena lastnost, ker drugače bi bilo naše učenje še veliko bolj naporno.
Nekritično jih sprejmemo, praviloma, tudi starejši. Ampak, oprosti, kaj mi želiš tu sploh povedati.