mirko napisal/-a:Spet sem si moral pomagati z wikipedijo. Kantov kategorični imperativ je razložen v smislu "deluj v skladu s tistim, za kar bi si želel, da postane splošni zakon". Ne poznam širšega konteksta, prvi pomislek pa je, če tudi v razmerah, ko si vsi ne želijo istega za splošni zakon in tudi vsi ne delujejo v skladu s tem.vojko napisal/-a:Kaj porečeš na tako etiko, Mirko, ki temelji na smrtnem strahu pred večnimi mukami oz. na obljubah večnega blaženstva, namesto na Kantovem kategoričnem imperativu ?
Mirko, bogudopadljivo je, da preverjaš moje navedbe v wikiju. Toda preveriti moraš precizno in predvsem celovito. Najprej, v wikiju piše, da je Kant formuliral svoj kategorični imperativ na več načinov; ta, ki ga citiraš ti, je le eden izmed njih.
Dovoli mi kratko digresijo o Kantovi etiki, da ne bo ostalo kaj nedorečenega, predvsem okoli tega, od kod Kantu morala/etika. Predvsem se je Kant skozi ves svoj filozofski opus zavzemal za striktno in brezpogojno spoštovanje lastnosti človeškega uma, ki mu pravimo RATIO, torej racionalnost mišljenja. Iz njega eo ipso izhaja koncept človeške morale/etike. Po drugi strani tak credo žene Kanta v borbo zoper utilitaristične in relativistične pristope k morali/etiki. Utilitarizem v tem kontekstu je zanj pomenil predvsem vsak poskus določanja morale/etike glede na to, koliko sreče (pohvala vsevišnjega!), blaženosti (nebesa!) ali koristi (Reddite ergo quae sunt Caesaris, Caesari, et quae sunt Dei Deo - daj cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega!) bi mu to prineslo.
Kant je črpal svojo etiko iz človeka samega, iz dejstva, da je ČLOVEK, racionalno bitje. Kot tak je lahko samo on sam moralni zakonodajalec in hkrati nosilec moralnih/etičnih vrednot.
Delaj in obnašaj se tako, kot bi želel, da bi se drugi obnašali do tebe, je še en način formuliranja Kantovega moralnega imperativa.